Ljubljana, 23. september 2024 - Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na svoji 25. seji obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in se seznanila s Podnebnim poročilom o stanju v kmetijstvu v letu 2023.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1A), EPA 1667-IX sledi odločbi Ustavnega sodišča (št. U-I-416/19-32 z dne 16. marca 2023), ki je zahtevalo odpravo neustavnosti 32. člena ZFfS-1. Predlog zakona v skladu z Izvedbeno uredbo 2023/564/EU uvaja obvezno vodenje elektronske evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Predlog zakona ureja razvoj področja škropilne tehnike in naj bi zmanjšal nekatere upravne ovire. Komisija ugotavlja, da je predlog delno usklajen s stališči Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), vendar nekatera vprašanja ostajajo odprta. Komisija ugotavlja, da se ena izmed ključnih pripomb KGZS nanaša na ureditev evidence o nakupu fitofarmacevtskih sredstev, ki jo ocenjujejo kot neustrezno. Komisija izpostavlja, da zbiranje osebnih podatkov prek prodajnih evidenc pomeni poseg v zasebnost, kar odpira vprašanje upravičenosti takšnega ukrepa in izvedbe testa sorazmernosti. Komisija na splošno meni, da zakon ne zmanjšuje administrativnih bremen za kmete, temveč jih celo povečuje, saj predvideva dodatne obveznosti vodenja evidenc in izpolnjevanja birokratskih zahtev. Komisija je opozorila tudi na vprašanje omejene veljavnosti izpita za uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Podan je bil predlog, da se ta sistem uredi podobno kot velja za izpit iz prve pomoči, ki velja trajno. Poleg tega je bilo izpostavljeno, da je poraba fitofarmacevtskih sredstev (zlasti glifosata) veliko večja ob cestah in železnicah kot v kmetijstvu, kar običajno ni predmet javnih polemik.
Komisija se je seznanila tudi s Podnebnim poročilom o stanju v kmetijstvu v letu 2023, EPA 1677-IX, ki predstavlja prvo tovrstno poročilo, združujoč podatke iz različnih področij. Komisija ugotavlja, da poročilo jasno kaže, da kmetijstvo ni glavni onesnaževalec okolja, saj prispeva le približno 10 % emisij toplogrednih plinov. Kljub temu, da je kmetijstvo močno izpostavljeno podnebnim spremembam, se sektor uspešno prilagaja, hkrati pa vplive na okolje že znižuje. Komisija poudarja, da je kmetijskih obdelovalnih površin v Sloveniji premalo in da jih je treba zaščititi z vso skrbnostjo. V razpravi so člani komisije izpostavili potrebo po izpostavljanju pozitivnih vplivov kmetijstva na okolje in biotsko raznovrstnost. Ukrepi v kmetijstvu morajo biti strokovno premišljeni, brez nepotrebnih birokratskih ovir, ter podprti s finančnimi spodbudami, če želimo ohraniti in razvijati trajnostno kmetijstvo, v zavedanju, da ima kmetijstvo ključno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti ter ohranjanju okolja.
Komisija je obravnavala tudi aktualno stanje v vinogradništvu, kjer so razmere neugodne. V zvezi s tem bo komisija naslovila svetniško vprašanje na pristojno ministrstvo glede možnosti sektorske pomoči za vinogradnike.
Foto in video: Benjamin Beci/DS
Sep 24, 2024