Portorož, 19. september 2024 - Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je z uvodnim nagovorom pospremil na pot dvodnevno 7. konferenco pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Uvodoma je poudaril, da bomo posledice načina in podrobnosti urejanja ter skrbi za sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar v okviru pravice do socialne varnosti državi nalaga že sama Ustava Republike Slovenije v njenem 50. členu, slej ko prej čutili vsi. Tako sedanji kot bodoči zavarovanci, prejemniki različnih nadomestil ter v določeni meri tudi tisti, ki že žanjejo sadove preteklega dela kot prejemniki pokojnin. »Zato ni vseeno, na kakšnih temeljih deluje sistem, kako trdni so ti temelji in kako jih bomo na dolgi rok ne le vzdrževali, ampak tudi krepili,« je dejal.
Navedel je številne aktivnosti, ki se odvijajo na ravni delovnih skupin, ki pripravljajo spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot tudi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, in dodal, da poseg v tako pomemben sistem predstavlja predvsem veliko družbeno in ne nazadnje politično odgovornost odločevalcev, pa tudi strokovni in vsesplošen družbeni izziv.
Spomnil je, da nas k spremembam sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja že nekaj časa aktivno pozivajo tudi mednarodne institucije, med drugim Evropska unija s svojimi strategijami in priporočili, pa tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ter da smo se k spremembam zavezali tudi sami v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Zadnji večji poseg je sistem pokojninskega zavarovanja sicer doživel konec leta 2012, sledilo mu je še nekaj korekcij – večinoma delnih posegov v posamezne elemente sistema, ki so se tekom let izkazali bodisi za nepravične ali neustavne, je dejal, in spomnil, da je bilo nekaj sprememb tudi posledica aktivnosti Državnega sveta, med drugim glede spremembe izračuna pokojninske osnove za invalide, ki delajo ali so delali s krajšim delovnim časom od polnega, ob tem pa so prejemniki delnega nadomestila po aktualnih ali prejšnjih predpisih s področja pokojninskega ali invalidskega zavarovanja.
»Tudi sicer smo se v Državnem svetu v tem in preteklih mandatih večkrat dotaknili vprašanj, ki ostajajo aktualna še danes – med drugim dejanske solidarnosti v sistemu pokojninskega zavarovanja z vidika razmerij med vplačanimi prispevki in izplačili iz sistema. Tudi predstavniki interesov kmetov v Državnem svetu vedno znova opozarjajo na slabši položaj prejemnikov pokojnin, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, ter prejemnikov pokojnin po starostnem zavarovanju kmetov. Odprta ostajajo tudi vprašanja v zvezi z obveznostmi in pravicami samozaposlenih, pa tudi zagotavljanja dostojnih pokojnin za obrtnike in podjetnike,« je navedel.
»Eden izmed največjih izzivov za sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja za trenutne in bodoče generacije zagotovo ostaja vpliv demografskih sprememb. To nas opominja, da nikakor ne smemo pozabiti na pomen medgeneracijskega razumevanja in sodelovanja. Tudi zato v Državnem svetu v obravnavo tematik, povezanih s pokojninskim sistemom, skušamo vključiti tako združenja mladih kot predstavnike starejše generacije ter upokojencev,« je poudaril in pozval, da morajo biti vse morebitne spremembe v sistemu čim bolj plastično in jasno predstavljene vsem, ki se jih dotikajo. Ocenil je, da nas na področju komunikacije čaka še veliko dela.
»Državni svet se bo, kot vedno, v razpravo o ukrepih vključeval skladno s svojimi ustavno danimi pristojnostmi, predvsem v okviru zakonodajnega procesa, vedno pa ostajamo tudi odprt podij za morebitne predhodne poglobljene razprave o posameznih elementih sistema,« je dodal.
Foto: Benjamin Beci/DS.
Sep 19, 2024