Ljubljana, 16. september 2024 – Na 13. izredni seji je Državni svet odločal o Predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F), ki ga je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Brankom Tomažičem. Državni svetniki so predlog odložilnega veta z 20 glasovi ZA in petimi glasovi PROTI sprejeli.
Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F), ki določa, da se v osmi alineji prvega odstavka in v drugem odstavku besedo »vrnitev« nadomesti z besedo »priključitev«, s čimer bi se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenoval v praznik priključitve, je Državni zbor sprejel na 80. izredni seji 10. 9. 2024.
Predlagatelji odložilnega veta so v obrazložitvi med drugim zapisali, da poimenovanje vse od sprejetja zakona leta 2005 do leta 2019 ni bilo problematizirano. Leta 2019 je bil s strani skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Nemcem vložen prvi predlog spremembe poimenovanja praznika (Predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-E), EPA 419-VIII). Že takrat se je Državni svet na sprejem navedene zakonske novele odzval z vetom in opozoril, da gre za politično motivirane spremembe v predvolilnem času. Državni zbor je takratni poziv Državnega sveta k ponovnemu razmisleku o ustreznosti sprejetega zakona upošteval in zakona ob ponovnem odločanju ni sprejel.
Kot leta 2019 so predlagatelji odložilnega veta ponovno opozorili, da v zvezi s spremembo poimenovanja obstoječega praznika med Primorci ni bil izveden noben referendum ali raziskava. Sklicujejo se na zgodovinska dejstva in sicer, da je bila Primorska vedno večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom, tako kot ostalo slovensko ozemlje, ki je bilo pred 1. svetovno vojno del Avstro-Ogrske. Po 1. svetovni vojni je bila priključena k Republiki Italiji, s Pariško mirovno pogodbo leta 1947 pa vrnjena Sloveniji. Menijo, da že zaradi dejstva, da je Primorska vedno bila del slovenskega narodnostnega ozemlja, ne moremo govoriti o priključitvi, temveč vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja.
»Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom »priključitev« zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona v takšni obliki lahko sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker nasprotnikom z italijanske strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno in ne vrnjeno ozemlje,« so opozorili predlagatelji odložilnega veta.
Dodali so še, da je treba preimenovanje konkretnega praznika obravnavati tudi v luči vpliva na slovenske narodne interese v Prekmurju. Prekmurci izrazito javno nasprotujejo terminu »priključitev Prekmurja k matični domovini« in odločno zagovarjajo dejstvo, da je tudi Prekmurje prišlo pod okrilje Slovenije z mednarodno pogodbo s trajno veljavo. Tudi ta pogodba je bila sklenjena z mednarodnim soglasjem, zato 17. avgusta ne praznujemo priključitve Prekmurja Sloveniji, ampak združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Državni svet je zato na Državni zbor naslovil zahtevo, da ponovno odloča o Zakonu o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-F), EPA 1242-IX.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Sep 16, 2024