Ljubljana, 3. junij 2024 – V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance v sodelovanju z Združenjem lesne pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, Slovenskim lesnim združenjem in Sekcijo lesnih strok pri Obrtni zbornici Slovenije odvil posvet Problematika Slovenske gozdno-lesne verige in možne rešitve. Pobudniki posveta so v želji po zagotavljanju čim učinkovitejše gozdno-lesne verige želeli osvetliti kompleksno problematiko ter predlagati možne rešitve. Les je namreč eno redkih naravnih bogastev, ki jih Slovenija premore, zato se moramo skupaj truditi, da bomo pri gospodarjenju z njim čim bolj učinkoviti.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je uvodoma poudaril, da so les in izdelki iz lesa pomemben element okoljskih politik, še posebej, ko govorimo o zelenem prehodu. Dejal je, da bi skrbna izgradnja verige od drevesne mladike do končnih izdelkov z visoko vrednostjo imela multiplikativne učinke, med katerimi je izpostavil gospodarske in okoljske. »Tako kot vsaka druga industrija, tudi lesna industrija na prvem mestu potrebuje ustrezne pogoje za konkurenčno delovanje in del teh pogojev zagotovo prestavljata kontinuirana dobava surovine in stabilno poslovno okolje. Tako kot prehranska veriga, ki poteka od njive do mize, mora tudi gozdno-lesna veriga biti urejena tako, da so vsa tveganja med deležniki v verigi enakomerno porazdeljena. Le na tak način so vsi deležniki ustrezno motivirani in v negotovih situacijah tudi ustrezno zaščiteni,« je poudaril in dodal, da so izzivi gozdno-lesne verige večplastni in da bo iskanje ustreznih rešitev zahtevalo sodelovanje med različnimi deležniki: lastniki gozdov, tako zasebnih kot državnih, trgovcev z lesom, lesno-predelovalnih podjetij, stroke, pa tudi javnih ustanov s področja gozdarstva in drugimi, ki so udeleženi v gozdno-lesni verigi.
Predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Mitja Gorenšček je spomnil, da je bilo gospodarstvo v preteklih letih izpostavljeno številnim krizam (kovid kriza, energetska kriza), pri čemer po njegovem mnenju Slovenija iz kriz ni izšla kot zmagovalka, saj so nekatere druge, Sloveniji konkurenčne države, gospodarstvu pomagale z bistveno boljšimi ukrepi. Gospodarstvo so visoke cene električne energije zelo ošibile, dodatno pa je slovensko lesno-predelovalno industrijo po besedah Gorenščka ovirala družba za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti SiDG z visokimi cenami hlodovine, pa tudi država, ki velikim lesno-predelovalnim podjetjem onemogoča prijave na razpise. »Država mora lesni sektor prepoznati kot strateško panogo in temu prilagoditi tudi politike,« je sklenil.
Generalni direktor Direktorata za lesarstvo pri Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Darko Sajko je predstavil aktivnosti ministrstva. Izpostavil je ustanovitev direktorata za lesarstvo leta 2015, s tem pa tudi začetek izvajanja posebnih ukrepov, med drugim ciljnih razpisov in promocijskih aktivnosti. V razpise je bilo vloženih 71 milijonov evrov sredstev, v promocijske aktivnosti pa več kot 5 milijonov evrov. Kazalniki zadnjih 10 let kažejo na rast lesno-predelovalne industrije, potencial pa še vedno ni v celoti izkoriščen, je poudaril. Predstavil je tudi poseben strateški razvojni dokument, ki naj bi začrtal razvoj panoge do leta 2030 in zajema 7 sklopov ukrepov, vezanih na ugodno poslovno okolje, povečanje obsega domače predelave lesa, razvoj kadrov itd. »Brez sodelovanja celotne verige, tudi ostali ukrepi ne bodo dali želenih učinkov,« je sklenil.
Združenje lesne pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, Slovensko lesno združenje SLOLES in Sekcija lesnih strok pri Obrtni zbornici Slovenije so v pisnih izhodiščih družbi SiDG med drugim očitali enostransko določanje cen na dolgoročnih pogodbah, neracionalen razvoz hlodovine na oddaljene lokacije po Sloveniji, špekulativno prodajo lesa na dražbah, siljenje izvajalcev sečnje v gozdu v kršitev Zakona o davku na dodano vrednost in odkup hlodovine iz zasebnih gozdov s strani SIDG preko hčerinske družbe Snežnik d.o.o.
Direktor Slovenskega lesnega združenja SLOLES Edo Oblak je bil kritičen do delovanja družbe SiDG. Ocenil je, da kar je bilo ob ustanavljanju SiGD prednost, je danes ovira ter da bi morala biti naloga najmočnejšega člena v verigi, da pomaga lesno-predelovalni industriji, ne da jo z visokimi odkupnimi cenami lesa ovira.
Do delovanja družbe SiDG je bil kritičen tudi direktor Združenja Lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec. Poudaril je, da bi država imela od državnih gozdov največ, če bi dobro posloval SiDG pa tudi lesarji, ki ustvarjajo dodano vrednost. Novemu vodstvu SiDG je očital, da nima pravega posluha za stiske industrije. Ocenil je, da je najbolj padel prihodek žagarjev, medtem ko je SiGD dobičke ohranil. »Strmoglavljenje rezultatov lesarjev se bo prelilo tudi v državni proračun, ki bo kljub inflaciji dobil bistveno manj,« je dejal in pozval, da naj se SiDG vrne pod okrilje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Predstavnik Sekcije lesnih strok pri OZS Alojz Selišnik je poudaril, da se lesno-predelovalna veriga začne najkasneje takrat, ko logar v gozdu odkaže, za kakšen namen bo šlo katero drevo, veriga pa lahko deluje le takrat, ko noben člen ni nad verigo, pod verigo ali izven nje, saj so vsi členi soodvisni. »Veriga mora biti vpeta na začetku, vleči jo pa morajo tisti, ki izdelujejo končne proizvode. Vsak člen služi naslednjemu členu v želji, da je veriga učinkovita in to mora razumeti tudi država. Država mora spodbujati izgradnjo objektov, ki bodo predelovali asortimente, ki jih je v gozdu največ. Skozi celotno verigo je treba zasledovati skupno dobrobit,« je sklenil.
Predsednica nadzornega sveta Slovenskih državnih gozdov Tjaša Cetinski je uvodoma spomnila, da je bila družba za gospodarjenje z gozdovi v državni lasti ustanovljena z zakonom, v katerem so opredeljeni tudi osnovni cilji. SiDG je bil 2016 ustanovljen z namenom, da bi se izboljšalo upravljanje z državnimi gozdovi, tako z vidika donosa kot z vidika razvoja lesno-predelovalne industrije. Nadzorni svet ocenjuje, da SiDG izpolnjuje zastavljene cilje, kupcem zagotavlja stabilno dobavo surovine skozi vse letu ne glede na tržno situacijo. »Cene lesa iz državnih gozdov morajo biti tržne, sicer bi SiDG kršil tako slovensko kot evropsko zakonodajo,« je poudarila in dodala, da je v lasti Republike Slovenije le 20% slovenskih gozdov, zato ne moremo govoriti, da v panogi ni nobene konkurence.
Glavni direktor SiDG mag. Marko Matjašič je predstavil statistiko, ki kaže, da je družba v gozdove vložila veliko več, kot prejšnji upravljavec, vlaga se tudi v novogradnje gozdnih cest, vsako leto se dokupijo gozdovi, donos za državo se je povečal in se približuje 35 milijonom evrov letno. Medtem se je predelava lesa iz državnih gozdov v Sloveniji povečala za tretjino. Poudaril je, da SiDG ne more biti kriv za vse stiske lesarstva v lanskem letu, saj lesna industrija v preteklem letu padla povsod po svetu. Izhodišča Združenja lesne pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, Slovenskega lesnega združenja SLOLES in Sekcije lesnih strok pri Obrtni zbornici Slovenije je označil kot enostranske.
Ambasador Združenja SLOLES Cveto Zupančič je med drugim izrazil skrb, da bo delovanje družbe SiDG šlo v napačno smer, kot se je to zgodilo tudi s skladom kmetijskih zemljišč, katerega osnovni namen je bil, da bi slovenski kmetje prišli do obdelovalne zemlje, zdaj pa državno zemljo obdelujejo tujci. Pozval je k spoštljivemu dialogu in sodelovanju vseh deležnikov ter izrazil razočaranje, da na posvetu niso bili prisotni predstavniki ministrstev, ki bi morali vse aktivnosti koordinirati in skrbeti za lastnino vseh državljank in državljanov.
Kljub različnim, mestoma tudi nasprotujočim si mnenjem, so se udeleženci posveta strinjali, da si morajo vsi deležniki vsak po svojih močen prizadevati za vzpostavitev in razvoj gozdno-lesnih verig, promocijo lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanje zelenih delovnih mest.
Cilj zaključkov posveta, ki jih bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance nato pa še plenum Državnega sveta, je prispevati k ohranitvi in napredku lesno predelovalne industrije in s tem izraziti odgovornost do naravnega bogastva – lesa.
***
Na posvetu so sodelovali predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Mitja Gorenšček, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Darko Sajko, predsednica nadzornega sveta SiDG Tjaša Cetinski, direktor Slovenskega lesnega združenja SLOLES Edo Oblak, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec, glavni direktor SiDG Marko Matjašič, predstavnik Sekcije lesnih strok pri OZS Alojz Selišnik, predstavnik SLOLES Bojan Resman, predstavnik Skupine za primarno predelavo lesa pri GZS ZLPI Peter Tomažinčič, predstavnik kmetijsko gozdarskih zadrug, ki se ukvarjajo z odkupom gozdno lesnih sortimentov v okviru Zadružne zveze Slovenije Robert Kozinc in direktor podjetja Gozd Ljubljana Dušan Gradišar.
Posvet sta vodila predsednik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Mitja Gorenšček in ambasador Združenja SLOLES Cveto Zupančič.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Jun 03, 2024