Ljubljana, 20. maj 2024 - Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 21. seji obravnavala Problematiko dajanja državnih kmetijskih zemljišč v zakup podjetjem v tuji lasti.
V javnosti še vedno odmeva primer prodaje večinskega deleža največjega agroživilskega podjetja skupine Panvita in v zvezi s tem prenos zakupne pogodbe za dobrih 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč na hrvaško družbo Mplus. Komisija je izpostavila, da je bila zakupna pogodba predčasno podaljšana v preteklem letu in sicer do leta 2033, kar je nedvomno zvišalo prodajno vrednost Panvite, državna kmetijska zemljišča visoke kakovosti pa so, kot v primeru Perutnine Ptuj, prešle v upravljanje tujega podjetja. Ob stalnem izpostavljanju pomena nacionalne prehranske varnosti in nujnosti doseganja večje samooskrbe, je sporno, da z najboljšo državno kmetijsko zemljo strateško upravljajo tujci, domači kmetje pa do te zemlje nimajo dostopa. V razpravi je bilo opozorjeno, da je bilo v preteklih desetletjih kar nekaj pobud za spremembo tega področja na način, da so okoliški kmetje prednostni upravičenci, da se uvede progresivna zakupnina in drugačna ureditev odpovedi zakupne pogodbe in podobno, vendar se zadeve ne premaknejo. Izpostavljena je bila tudi bojazen, da bo s takim načinom upravljanja z državnim premoženjem nekoč v prihodnje celo možno, da bodo tuja podjetja to zemljo tudi odkupila, kar nikakor ni v skladu s prehransko varnostjo. Krizne razmere v zadnjem času vedno bolj kažejo, da je hrana strateška dobrina, celo strateško orožje. Komisija pristojne poziva k zaščiti in namenski rabi slovenskih kmetijskih zemljišč v državni lasti s ciljem večje prehranske samooskrbe in zagotavljanja prehranske suverenosti. V ta namen naj se ustrezno spremenijo zakonski in podzakonski akti, na način, da se bo obstoj in razvoj družinskih kmetij spodbujalo tudi preko oddajanja v zakup državnih kmetijskih zemljišč. V razpravi je bila izpostavljena ustavno sporna zakonska ureditev za fizične in pravne osebe glede vprašanja podaljšanja oziroma prenosa zakupa. Komisija meni, da je treba večjo skrb nameniti ohranjanju živilske industrije. Ob tem izpostavlja, da je treba investicijska sredstva v kmetijstvu ciljno usmeriti v obdelavo kmetijske zemlje za pridelavo hrane. Komisija je Vlado ponovno pozvala k izvajanju ukrepov za večjo samooskrbo in s tem prehransko varnost in suverenost Slovenije.
Komisija se je želela seznaniti tudi s stališči do Uredbe EU o obnovi narave, ki jo je sprejel Evropski parlament 27. 2. 2024 in o kateri mora še odločati Svet okoljskih ministrov. Na ravni EU je to področje že sedaj urjeno v 22 Uredbah, zato komisija ocenjuje, da Uredba EU o obnovi narave ni potrebna. Komisija je že večkrat izpostavila, da so razne omejitve včasih sicer upravičene, v večini primerov pa ne, saj pogosto prekomerno posegajo v zasebno lastnino, ob tem pa ne predvidevajo ustreznih odškodnin, kot tudi ne zagotavljajo finančnih virov za prilagoditev na vedno nove zahteve. Vse to vodi v manjšo samooskrbo in večjo prehransko odvisnost naše države. V Sloveniji imamo že zdaj vrsto predpisov, ki ščitijo habitate, in območij, ki predstavljajo izjemno velike omejitve za opravljanje kmetijske dejavnosti (npr. Natura 2000, OOTT, številni krajinski parki). Dejstvo torej je, da imamo omejitev pri kmetovanju v Sloveniji zelo veliko, temu pa se pridružuje še problematika preštevilnih zveri, ki kmetovanje še dodatno otežujejo, če ne celo onemogočajo. Komisija poudarja, da je pri tovrstnih ureditvah nujna širša razprava z vsemi deležniki, ne more in ne sme se odločati o kmetu brez kmeta. Vsi podpiramo ohranitev narave, vendar ne na tak način, ki vodi v zmanjšanje že tako majhnega obsega obdelovalnih kmetijskih površin za dodatnih 10 % in dodatno opuščanje kmetovanja, ki ob vedno novih omejitvah in zahtevah sploh ni več ekonomsko zdržno, je poudarila komisija. Slovenija mora pri sprejemanju tovrstnih aktov nasloviti svoje potrebe in zaščititi kmete, tudi tako, da jih vključi v proces odločanja. Komisija pristojne poziva, da po vzoru nekaterih drugih držav članic, na primer sosednje Avstrije in Madžarske, umaknejo podporo Uredbi EU o obnovi narave. Ob tem poudarja, da je treba stališče oblikovati s sodelovanjem širše zainteresirane javnosti, predvsem pa je treba prisluhniti varuhom slovenske krajine, biotske raznovrstnosti in pridelovalcem hrane, torej kmetom.
Pod točko razno je bila komisija okvirno seznanjena z novim Zakonom o zaščiti alpskih pašnikov iz sosednje dežele Avstrijska Koroška, ki ureja tudi pri nas perečo problematiko velikih zveri – volkov in napadov na rejene živali. Komisija se bo z ureditvijo tega področja v sosednji Avstriji podrobneje seznanila na eni od prihodnjih sej.
Foto: Benjamin Beci/DS.
May 21, 2024