Pariz, 3. in 4. april 2024 - Delegacija Državnega sveta v sestavi državni svetnik Aleš Pulko kot vodja delegacije in Rok Šimenc, svetovalec v kabinetu predsednika DS, se je udeležila zasedanja Globalne parlamentarne mreže OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) v Parizu.
Na začetku je potekal bilateralni sestanek s predstavniki OECD, na katerem so spregovorili o ekonomskih priložnostih Slovenije. Zasedanje se je nadaljevalo s pregledom sodelovanja OECD in Ukrajine, ter razpravo o stanju na energetskem trgu, stanju svetovnega gospodarstva, o tržni strategiji OECD, priložnostih in pasteh, predvsem varnostnih, ki jih predstavlja umetna inteligenca in o klimatskih spremembah. Predstavljena je bila tudi raziskava povezovanja med šolami in gospodarstvom. Zasedanje se je zaključilo z razpravo o pomenu trajnostne prihodnosti.
Na bilateralnem sestanku so predstavniki OECD povedali, da se pripravlja poročilo o Sloveniji za leto 2023 in njenih ekonomskih priložnostih, ki bo predstavljeno v Sloveniji 3. julija 2024. Poglavja, na katera so se fokusirali, so med drugimi makroekonomija, zeleni prehod in stanovanjska politika. Vezano na makroekonomsko situacijo je bilo izpostavljeno, da bi bilo dobro, da v času gospodarske rasti ustvarjamo fiskalno rezervo za nepredvidene dogodke, kot so bile npr. poplave, epidemija in energetska kriza. Skrb so izrazili tudi zaradi stavkovnega vala in s tem povezano možnostjo povečanja plač ter posledično višanjem inflacije. Opozorili so tudi na visok pomen avtomobilske industrije v Sloveniji in visoko odvisnost od kitajskih dobaviteljev, ter svetovali, da v bodoče podpiramo avtomobilsko industrijo tudi z izgradnjo tovarn za posamezne dele kot so npr. čipi. Kot problematičen in v nasprotju z zelenim prehodom so označili način plačevanja kilometrine zaposlenim za prihod v službo, saj ta način ne spodbuja rabe javnega prevoza oz. alternativnih možnosti. Pri tem so jih slovenski predstavniki opozorili na razvejanost Slovenije, ter dejstvo, da v številnih krajih izven centra ni javnega prevoza. Prav tako je v nasprotju z zelenim prehodom zavračanje vlog za postavitev vetrnih elektrarn in šibka infrastruktura za priklop novih sončnih elektrarn, so opozorili. Seznanjeni so tudi, da Slovenija namerava izvesti referendum o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne. Kljub vsemu se moramo v Sloveniji zavedati, da je energetika del gospodarstva in je posel ter da neomejena podpora elektro podjetjem ni na mestu, so opozorili.
Zasedanje se je nadaljevalo s plenarnim delom, na katerem so udeleženci razpravljali o gospodarskih izzivih tudi v povezavi z vojno v Ukrajini. Močan pomen ima pri obrambi Ukrajine tako finančna podpora kot podpora z orožjem, pomembna je tudi vloga NATA. Ukrajina, ki je za pomoč hvaležna, se zaveda, da se bo morala tudi sama lotiti gospodarske reforme s ciljem normalnega gospodarskega poslovanja po vojni. Pomemben gradnik preživetja vidi Ukrajina v članstvu v EU in v OECD. 6. februarja je OECD ustanovil Skupino prijateljev Ukrajine, ki bo intenzivno sodelovala z njihovim parlamentom (RADA) pri pripravi programa za Ukrajino in spodbujala partnerstvo in sodelovanje med državami OECD in Ukrajino.
V razpravi o energetskem trgu in klimatskih spremembah je bilo poudarjeno, da moramo hkrati z zagotavljanjem energetske varnosti naslavljati tudi cilje, ki smo si jih zadali z agendo boja proti klimatskim spremembam. K omejevanju klimatskih sprememb moramo pristopiti globalno, saj tudi, če EU ne proizvede nič CO2 izpustov, največje onesnaževalke na svetu pa k dogovoru o zniževanju CO2 ne pristopijo, napredka ne bo. Pozornost je treba nameniti tudi konkurenčnosti držav OECD, saj so stroški zelenega prehoda visoki. Evropa mora nujno narediti nov industrijski masterplan, ki bo upošteval velike spremembe, kot so odhod Rusije s trga, višanje stroškov energije, visoki stroški pridobivanja čiste energije, ki so povezani s posodobitvami omrežij in vzpostavitvijo hranilnikov, in podobno. Temeljit pogovor o smeri razvoja je nujen tudi z avtomobilsko industrijo. Hkrati z zagotavljanjem energetske samooskrbe moramo pozornost nameniti tudi varnosti (npr. pri pridobivanju el. energije s pomočjo jedrskih elektrarn, ki trenutno proizvedejo 9 % el. energije na svetovni ravni). Upoštevati je treba tudi prednosti geotermalne energije, kjer je to mogoče, ter več pozornosti nameniti učinkoviti rabi energije, saj še vedno 80 % novogradenj ne upošteva standardov energetske učinkovitosti.
Stanje svetovnega gospodarstva ni najbolj spodbudno, saj se pričakuje šibka rast v letu 2024, prebivalstvo se stara, investicije v človeški kapital niso zadostne, kar pomeni, da se bo brez reform javni dolg le še višal. V bodoče bo treba vlagati v raziskave in razvoj umetne inteligence, razvijati IKT industrije, peljati pravičen zeleni prehod, izpeljati tranzicijo trga dela in spodbujati mednarodno sodelovanje z merljivimi rezultati.
V razpravo se je vključil tudi državni svetnik Aleš Pulko, ki je poudaril pomembnost prostega trga, vključevanja trajnosti, digitalne trgovine in inovacij, podpore malim in srednje velikim podjetjem, sodelovanja ter spremljanja in vrednotenja rezultatov (prispevek v angleškem jeziku):
»All OECD member countries must establish guidance on how to promote open, transparent, and rules-based international trade. Some key elements of a trade strategy that OECD member countries might consider can include:
1. Promotion of free and fair trade: The OECD should continue to advocate for open, transparent, and rules-based international trade to promote economic growth and development.
2. Inclusivity and sustainability: The OECD should work towards ensuring that trade policies benefit all members of society and promote sustainable development, taking into account environmental and social factors.
3. Digital trade and innovation: Given the increasing importance of digital trade and innovation in the global economy, the OECD should focus on developing policies that enable digital trade while addressing challenges related to data privacy, cybersecurity, and intellectual property rights.
4. Support for small and medium-sized enterprises (SMEs): SMEs are often the backbone of many economies but face challenges in accessing global markets. The OECD could develop initiatives to help SMEs navigate international trade and overcome barriers to entry.
5. Cooperation and multilateralism: Given the interconnected nature of the global economy, the OECD should promote cooperation among countries and support multilateral trade agreements that benefit all parties involved.
6. Monitoring and evaluation: The OECD should continue its role in monitoring trends in global trade, evaluating the impact of trade policies, and providing evidence-based analysis to inform policymakers.«
Predstavljena je bila tudi zanimiva raziskava PISA 2022, ki je pokazala vpliv današnjega šolstva na jutrišnje gospodarstvo, družbo in demokracijo. Program omogoča šolam in pripravljavcem politik mednarodne primerjave, da se pri načrtovanju kakovostnega pouka, pravičnih učnih priložnostih za vse in skrbi za dobo počutje učencev, ne orientirajo le znotraj lastnega izobraževalnega sistema, temveč se učijo od šol in oblikovalcev politik po vsem svetu. V raziskavi PISA 2022 so bili prvič primerjani tudi podatki o rezultatih učencev pred pandemijo covida-19 in po njej.
Umetna inteligenca spreminja vse vidike našega življenja. Obljublja, da bo pomagala rešiti svetovne izzive, kot so podnebne spremembe in dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe. Vendar pa umetna inteligenca prinaša tudi resnične izzive za vlade in državljane, prodira v gospodarstvo in družbo. Porajajo se vprašanja, kakšni politični in institucionalni okviri bi morali usmerjati oblikovanje in uporabo umetne inteligence ter kako zagotoviti, da bo koristila družbi kot celoti? OECD podpira vlade z merjenjem in analiziranjem gospodarskih in družbenih učinkov tehnologij in aplikacij umetne inteligence ter s sodelovanjem z vsemi zainteresiranimi stranmi pri opredeljevanju dobrih praks za javno politiko. Zato OECD pripravlja priporočila državam tudi za področje UI, saj se zaveda, da UI spreminja gospodarstvo, skupnost in ne nazadnje življenje. Čeprav je razvoj UI še na začetku, je umetna inteligenca že prisotna povsod, hkrati pa še ni ustrezno zakonsko regulirana. Umetna inteligenca je le orodje, za razvoj in regulacijo tehnologije pa je še vedno odgovoren človek.
Na zasedenju se je obravnavala tudi prihodnost v luči trajnosti, katere čas za zagotovitev se hitro izteka, saj se "trojna kriza" kaže skozi podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaževanje. Posledice občutimo kot hude suše, upadanje rastlinskih in živalskih vrst in težave z zdravjem dihal. Te tri medsebojno povezane krize je treba reševati skupaj, če želimo doseči trdne in transformativne premike, ki nam bodo omogočili živeti v okviru planetarnih meja.
Zasedanje se je zaključilo s poudarkom na pomenu varnosti in širjenju demokracije. Demokracija je v zadnjem času na velikem preizkusu. Politični prostor je polariziran, v svetu so visoke geopolitične napetosti, prisotna je javnozdravstvena in gospodarska kriza. Pri vsem tem ne smemo zanemariti tudi nevarnosti širjenja neresničnih informacij (fake news), ki med drugimi tudi preizkušajo zaupanje državljanov v javne institucije in silijo številne vlade, da okrepijo in zaščitijo demokratične vrednote in procese. Pobuda OECD za krepitev demokracije je bila predstavljena na globalnem forumu in ministrskem srečanju OECD o krepitvi zaupanja in demokracije leta 2022, nudi z dokazi podprte smernice in predstavlja dobre mednarodne prakse za pomoč državam pri krepitvi demokratičnih vrednot in institucij. Državljani pričakujejo odgovorno in transparentno politiko ter da bo država znala obvladovati tveganja, ki med drugim temeljijo na odkrivanju korupcije in pravni državi.
Več na: https://www.oecd.org/parliamentarians/
Apr 08, 2024