Portorož, 13. marec 2024 – Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, sekretarka DS dr. Monika Kirbiš Rojs in državni svetniki Branko Tomažič (predsednik Komisije za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano), Anton Medved (podpredsednik Komisije za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano), Marko Staroveški in Jasmina Opec Vöröš (oba člana Komisije za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano) so se udeležili Kongresa Zadružne zveze Slovenije, ki je tradicionalno potekal v Portorožu.
Predsednik Državnega sveta je zbrane tudi nagovoril. V nagovoru je spomnil, da Zadružna zveza Slovenije, ki je pomemben deležnik pri zagotavljanju uspešnejšega nastopa na trgu in izboljšanja konkurenčnosti slovenskega kmetijstva, združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug in tri podjetja ter povezuje 13.500 družinskih kmetij. »Poleg tega moramo zadrugam priznati tudi, da so pomemben generator razvoja delovnih mest na podeželju, s čimer prispevajo k poseljenosti, zagotavljanju socialne varnosti, sooblikovanju prostora in kulturne krajine ter k razvoju celotne Slovenije,« je poudaril.
Dejal je, da iz zgodovine zadružništva vidimo, da se le-to najbolj razvija takrat, ko je družba v krizi, kar dokazuje, da je zadružništvo branik interesov slovenskega naroda in tudi slovenstva.
»Ker so kmetje vsakodnevno izpostavljeni pretresom na svetovnem trgu, hkrati pa na njihovo delo vpliva dejstvo, da so njihove tovarne pod milim nebom in dodatno še bolj ali manj premišljene poteze politike, je izrednega pomena, da imajo odločne, usklajene zagovornike na čelu kmetijskih organizacij. To je treba imeti v mislih tudi ob bližajočih se volitvah v organe Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,« je bil jasen.
Nagovor predsednika v nadaljevanju navajamo v celoti.
***
Spoštovani,
V veliko čast mi je, da vas lahko nagovorim v imenu Državnega sveta Republike Slovenije, drugega doma slovenskega parlamenta in prvega doma civilne družbe ter v svojem osebnem imenu na prazniku slovenskega zadružništva.
Zadružna zveza Slovenije, ki združuje 60 kmetijskih in gozdarskih zadrug in tri podjetja ter povezuje 13.500 družinskih kmetij, je zagotovo pomemben deležnik pri zagotavljanju uspešnejšega nastopa na trgu in izboljšanja konkurenčnosti slovenskega kmetijstva. Poleg tega moramo zadrugam priznati tudi, da so pomemben generator razvoja delovnih mest na podeželju, s čimer prispevajo k poseljenosti, zagotavljanju socialne varnosti, sooblikovanju prostora in kulturne krajine ter k razvoju celotne Slovenije.
Slogan letošnjega kongresa Dežela potrebuje podeželje je v luči sprememb in tudi pritiskov, ki so po eni strani posledica podnebnih in geopolitičnih sprememb, po drugi strani pa evropskega in nacionalnega zakonodajnega okvira, ki pogosto uvaja prekomerne birokratske in finančne ovire, še kako pomenljiv.
Če pogledamo v zgodovino zadružništva, kaj hitro vidimo, da se zadružništvo najbolj razvija takrat, ko je družba v krizi. Sodobno zadružništvo se je na slovenskem ozemlju začelo razvijati v drugi polovici 19. stoletja. V tistem času so kmete, ki so bili najštevilčnejši družbeni sloj, bremenile številne dajatve. Da bi lahko poravnali vedno nove obveznosti, so morali vedno večji del pridelka prodati na trgu. Proizvodnim tveganjem so se s tem pridružila tudi tržna tveganja, z vpeljavo železnice pa so mnogi izgubili dohodke iz prevozništva, zato so mnogi potrebovali dodaten kapital. Podobnim pritiskom so bili izpostavljeni tudi obrtniki. V teh razmerah so bile na pobudo bratov Vošnjak ter domoljubne inteligence ustanovljene prve slovenske zadruge, katerih namen je bil kmetom in obrtnikom omogočiti dostop do kredita in izkoreniniti oderuštvo povezano s tujim kapitalom, s čimer se je utrdila tudi gospodarska samostojnost slovenskega naroda. Zadružništvo je s tem postalo branik interesov slovenskega naroda.
Na letošnjem kongresu boste naslovili aktualne teme od povezovanja in krepitve zadrug, trajnostne verige oskrbe s hrano in izzive slovenskega kmetijstva v luči podnebnih sprememb. Vse te teme so pomembne in zahtevne.
Ker so kmetje vsakodnevno izpostavljeni pretresom na svetovnem trgu, hkrati pa na njihovo delo vpliva dejstvo, da so njihove tovarne pod milim nebom in dodatno še bolj ali manj premišljene poteze politike, je izrednega pomena, da imajo odločne, usklajene zagovornike na čelu kmetijskih organizacij. To je treba imeti v mislih tudi ob bližajočih se volitvah v organe Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Če k prej naštetim izzivom dodamo še pretrese v svetu in zavedanje, da mir ni samoumeven, hrana pa je, kot pogosto poudari predstavnik kmetijstva v Državnem svetu, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič strateško orožje, je treba še enkrat poudarili: zadružništvo, ki je že desetletja srce slovenskega podeželja, je branik slovenskega interesa, ki temelji na solidarnosti, odgovornosti, trdoživosti, vztrajnosti in osredotočenosti na skupno dobro. Zato ga je treba negovati in spodbujati.
Kmetice in kmetje ste poleg tega, da pridelujete zdravo hrano, tudi arhitekti in vzdrževalci krajine, za kar vam moramo biti hvaležni. A sama hvaležnost ni dovolj, potrebujete tudi odločne zagovornike in medsebojno povezanost. In tudi temu je namenjen današnji dogodek.
Spoštovani, želim vam uspešno delo na kongresu. Naj vaše delo obrodi čim več sadov in prispeva k pravim odgovorom na izzive, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo in njegov podporni zadružni sistem.
Zadružništvo naj z bogatim znanjem, inovativnostjo in močno povezanostjo tudi v prihodnje ostane branik slovenskega kmetijstva in slovenstva. Prav zadružništvo je tisto, ki lahko s svojim delovanjem poskrbi in pripomore, da bodo kmetje obdelovali zemljo in s tem še naprej skrbeli za ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja, pridelovali kakovostno, zdravo in nizkoogljično hrano, ki sodi tudi in predvsem na krožnike najbolj ranljivih skupin v javnih zavodih.
Želim vam vsem prijeten dan in hvala za besedo.
Mar 13, 2024