Ljubljana, 19. julij 2024 - V dvorani Državnega sveta je potekala 12. izredna seja Državnega sveta Republike Slovenije, na kateri so državne svetnice in svetniki na pobudo pristojne Komisije Državnega sveta za državno ureditev odločali o Predlogu odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-A), EPA 1470-IX, in ga z 18 glasovi ZA in 11 glasovi PROTI sprejeli.
ZPPre-A je Državni zbor na predlog poslanke Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič sprejel na 77. izredni seji 15. 7. 2024. V fazi druge obravnave predloga navedenega zakona pristojna Komisija Državnega sveta za državno ureditev in zainteresirana Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na skupni seji 6. 5. 2024 slednjega nista podprli. V skupnem mnenju sta zapisali številne pomisleke, od katerih jih je kar nekaj ostalo nerazrešenih tudi po sprejetih amandmajih k vsebini prvotne različice predloga zakona. Ključni pomisleki se nanašajo tako na neustreznost postopka sprejemanja ZPPre-A po skrajšanem postopku, kot tudi na njegovo vsebino.
ZPPre-A vpeljuje novo pristojnost Ustavnega sodišča za naknadno ustavnosodno kontrolo akta, s katerim je bila odrejena parlamentarna preiskava. Poleg tega spreminja dosedanjo ureditev izvajanja parlamentarne preiskave, ki je bila že večkrat deležna ustavnosodne presoje. Kar pa ne izpolnjuje pravnega standarda »manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona« iz Poslovnika Državnega zbora za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, saj se s tem pomembno vpliva tako na delovanje Državnega zbora kot tudi Ustavnega sodišča in posledično tudi na uresničevanje aktov Državnega sveta.
Z vsebinskega vidika pa rešitve zakonske novele ne izpolnjujejo zahtev iz odločb Ustavnega sodišča, ki naj bi se jih na njeni podlagi preneslo v zakonodajo, dovolj kakovostno in ustrezno ter niso v zadostni meri premišljene. Novela posega v ustavno varovano učinkovitost parlamentarne preiskave, ker se bo lahko najmanj za 90 dni zamaknila ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije zaradi zakonsko določenih rokov, kar pa predstavlja nedopusten poseg v učinkovitost izvrševanja pristojnosti Državnega sveta v zvezi s parlamentarnimi preiskavami na njegovo zahtevo.
Morebitno zavlačevanje z ustanovitvijo parlamentarne preiskovalne komisije bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov Državnega sveta, na izvajanje nadzorne pristojnosti Državnega zbora in ogrozilo izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju.
ZPPre-A odlaga imenovanje parlamentarne komisije do odločitve Ustavnega sodišča, prav tako ni skladen z drugim odstavkom 5. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki določa, da Državni zbor imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najkasneje pa na prvi naslednji seji. Ta neskladnost predstavlja kršitev ustavnega načela pravne države, ki med drugim zahteva usklajenost predpisov, v tem primeru Zakona o parlamentarni preiskavi in Poslovnika o parlamentarni preiskavi.
Z odložilnim vetom se izpodbija tudi enega glavnih argumentov predlagateljice ZPPre-A za sprejem novele, to je, da se z zakonom omogoči naknadno ustavnosodno kontrolo akta o odreditvi parlamentarne preiskave na zahtevo preiskovanca, če ta meni, da akt, s katerim se odredi parlamentarna preiskava, nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Pri tem Državni svet opozarja, da se je Ustavno sodišče v več svojih odločbah izreklo, da se z aktom o odreditvi parlamentarne preiskave sploh ne odloča o preiskovančevih pravicah in dolžnostih. Tak akt torej sploh ne more posegati v preiskovančeve človekove pravice. V kasnejših fazah izvajanja parlamentarne preiskave, ko do posega pride, pa ima preiskovanec že zdaj na voljo učinkovita pravna sredstva za zavarovanje svojih pravic.
Na obravnavani ZPPre-A so v zakonodajnem postopku podali zelo kritične pripombe oziroma odzive tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, Sodni svet, Mestna občina Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije ter Državnotožilski svet. Njihove pripombe in pomisleki pa po oceni Državnega sveta v okviru zakonodajnega postopka niso bili upoštevani v zadostni meri.
Državni svet zato od Državnega zbora zahteva, da o ZPPre-A ponovno odloča in ga ob ponovnem odločanju ne potrdi.
Foto: Benjamin Beci/DS.
Jul 19, 2024