Ljubljana, 24. junij 2024 – Na predvečer praznika se je odvila slavnostna seja Državnega sveta ob dnevu državnosti, ki sta se je med drugim udeležili predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič. Seje so se udeležili trije bivši predsedniki Državnega sveta RS Mitja Bervar, Tone Hrovat in Alojz Kovšca ter številni aktualni in bivši državni svetnice in svetniki.
Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. S kulturnim programom sta slavnostno sejo obogatila Tim Ribič in Špela Pokeržnik.
Slavnostni govor predsednika Državnega sveta RS v nadaljevanju navajamo v celoti.
***
Spoštovani,
25. junija 1991 je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Nastajanje nove države je bil proces. Veliko korakov je bilo narejenih in veliko prizadevanja je bilo potrebnega, da smo prišli do trenutka, ko se je vse združilo v eno in so sanje mnogih generacij Slovencev postale resničnost.
Enkraten in v zgodovini naroda neponovljiv dogodek se je zgodil na dan, ki ga praznujemo kot dan državnosti. Na ta dan je bila v tej hiši sprejeta in razglašena Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in ustavni zakon za uresničitev te listine.
Takratni predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar je ob razglasitvi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na skupni seji vseh treh zborov dejal, da je bilo sprejetje Ustavnega akta eno najpomembnejših dejanj v naši zgodovini, saj ta akt predstavlja kulminacijo v stoletnih prizadevanjih slovenskega naroda, da si ustvari lasten dom. Dejal je, da ta korak /citiram/ »pomeni tisto prelomno točko v našem narodnem življenju, ko smo prišli v položaj, da lahko samostojno odločamo o svoji lastni usodi.« /konec citata/
Ključni dogodek v slovenski zgodovini, predhodni in najpomembnejši korak, ki je pripeljal do razglasitve samostojne države Slovenije, pa je bil plebiscit za samostojno Slovenijo, ki je potekal 23. decembra 1990. Priča smo bili enkratnemu volilnemu rezultatu. Na volišča je prišlo kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev, 88,5 odstotka volilnih upravičencev je glasovala ZA samostojno in neodvisno Slovenijo, kar je predstavljalo 95 odstotkov vseh oddanih glasov.
Plebiscit je združil Slovence okrog skupnega cilja in želje po samostojnosti in neodvisnosti. Želja in volja po samostojni državi je bila soglasno izražena. Ta rezultat je dal vso legitimnost našim osamosvojitvenim prizadevanjem, priznanje Slovenije s strani drugih držav je bilo tudi zaradi tega veliko lažje, saj tako odločnega rezultata ni bilo mogoče ignorirati.
Včasih se kar premalo zavedamo, kako pomembno je, da imamo kot Slovenci, kot narod, tudi svojo državo. Nekateri mnogo številčnejši narodi tega privilegija nimajo, prav tako še vedno ni vsem narodom omogočena temeljna pravica do samoodločbe.
Mnogi so še danes preganjani. Diskriminacije narodov in posameznih skupnosti so še vedno na agendi. Politični sistemi, v katerih ima ali želi imeti vlada popoln nadzor nad vsemi vidiki javnega in zasebnega življenja, žal niso del zgodovine. Metode za ohranjanje in širitev oblasti ter obsežno kršenje človekovih pravic lahko po svetu še vedno spremljamo skorajda na vsakem koraku in v različnih oblikah. Sodobna komunikacijska sredstva ta kruta dejstva prenašajo in prinašajo v naše domove. Slovenci moramo biti zato še toliko bolj veseli in hvaležni, da smo med tistimi srečnimi narodi, ki lahko živijo v svoji državi, v miru. In treba je dodati: ne le, da živimo v miru, še vedno živimo tudi v relativni blaginji.
Politične institucije imajo največjo odgovornost, da z državo ravnajo modro in skrbijo za dobrobit državljank in državljanov. Ena od teh je Državni svet Republike Slovenije, predstavniško telo najširše civilne družbe, ki zastopa različne interesne skupine ter omogoča, da se sliši in upošteva njihov glas. Hkrati pa Državni svet opravlja dodaten nadzor in korektiv nad zakonodajnim procesom, kar je v časih, ko je mnenje strokovnjakov pogosto prezrto, izjemnega pomena.
Objektivni ocenjevalec dela tega mandata Državnega sveta, ki traja poldrugo leto, mora priznati, da smo skupaj državne svetnice in svetniki v tem času opravili pomembno delo. Preveč je aktivnosti, ki smo jih opravili, da bi jih našteval, saj bi pri tej množici tvegal, da bi kakšno pomembno tudi izpustil. Bi pa se na tem mestu dotaknil naših prizadevanj za obuditev ustanovitve pokrajin, ki nam jih nalaga 143. člen Ustave Republike Slovenije.
V obdobju zadnjega mandata smo opravili veliko obiskov na terenu in se pogovarjali s posamezniki in odločevalci v lokalnih skupnostih. Ljudje, ki jih obiščemo, brez izjeme opozarjajo, da so pokrajine ključne za skladen regionalni razvoj, za zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik ter za učinkovito upravljanje države.
Naravne nesreče, kot so bile lanske poplave, naravnost kličejo po vzpostavitvi druge ravni lokalne samouprave, saj se je ob teh dogodkih pokazalo, da bi pokrajine lahko igrale ključno vlogo pri organizaciji in koordinaciji ukrepov. Ob dejstvu, da bi pokrajine lahko učinkovito upravljale z vodotoki, bdele nad urejanjem prostora in prostorskem načrtovanju, umeščanju regijskih bolnišnic, šol, centrov za zbiranje in upravljanje z odpadki, lahko celo predvidevamo, da bi bile posledice naravnih nesreč manjše. In tudi danes, ko sanacija po poplavah na mnogih točkah precej zaostaja, se kaže ta demokratični primanjkljaj, ki ga Slovenija vse od samostojnosti države do današnjega dne ni uspela odpraviti.
Naša domovina zaradi neuresničene ustavne določbe izgublja pomemben razvojni potencial. S členitvijo na pokrajine bi lahko dosegli enakomernejši razvoj, bolj učinkovito upravljanje države in večjo decentralizacijo. Razbremenili bi ljudi in okolje ter prispevali k dolgoročni urejenosti in poseljenosti celotnega slovenskega teritorija. Ker se zavedamo koristi pokrajin in poznamo najboljše prakse iz drugih držav, bomo tudi v prihodnje vztrajali v iskanju političnega soglasja za njihovo uvedbo.
V Državnem svetu se zato čutimo poklicane, da spodbudimo širši razmislek in razpravo o prihodnosti Slovenije, zato bomo 12. septembra letos v Cankarjevem domu izvedli razvojno konferenco z naslovom Decentralizacija in učinkovit javni servis: razvojna vizija Slovenija za naslednje desetletje.
Na široko zastavljenem dogodku bomo z uglednimi strokovnjaki, znanstveniki in podjetniki preverili, kje je Slovenija danes in katere so njene razvojne priložnosti. Naslovili bomo ključne razvojne politike, ki zahtevajo prednostno obravnavo s ciljem krepitve odpornosti slovenske družbe na globalne izzive.
Poseben poudarek bo na izzivih ter možnih prihodnjih ukrepih na področju skladnega regionalnega razvoja in gospodarstva, z vidika teritorialne, ekonomske in socialne kohezije ter institucionalnega sodelovanja. Razprava se bo osredotočila tudi na ključne strukturne reforme, za katere se je Slovenija zavezala, da jih bo izvedla: davčno, pokojninsko in zdravstveno reformo ter reformo dolgotrajne oskrbe. Vztrajamo na tem, da morajo biti reforme sprejete v dialogu s socialnimi partnerji in vključevati morajo rešitve, ki bodo dolgoročno koristile celotni družbi.
Davčna reforma mora ljudem omogočiti, da živijo od svojega dela, gospodarstvu pa, da diha s polnimi pljuči in ohranja konkurenčnost. Spodbujati mora inovativnost in vlaganje v raziskave in razvoj, hkrati pa omogočiti delovanje socialne države. Vrednote kot so delavnost, prizadevnost in integriteta je treba ceniti ter spodbujati. Delo se mora splačati, trud in poštenost pa morata biti nagrajena, zato je vsako nadaljnje obremenjevanje ljudi in gospodarstva z davki, nedopustno.
Pokojninska reforma zahteva trajnosten in pravičen sistem, ki bo dolgoročno finančno vzdržen za državo in bo omogočal dostojne pokojnine in varnost za vse upokojence ter s tem preprečil tveganje za revščino med starejšimi.
Zdravstvena reforma mora biti usmerjena v kakovostno in dostopno obravnavo vseh pacientov – brez diskriminacije, z upoštevanjem vseh potreb pacienta, tako fizičnih kot duševnih in socialnih. Pacienti morajo biti o svojih pravicah ustrezno informirani in ne smejo biti obremenjeni s plačili zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo.
Sistem dolgotrajne oskrbe mora biti finančno vzdržen in dovolj stabilen, kadrovsko in strokovno podprt, da se bo lahko odzival na specifične in spreminjajoče se potrebe ljudi, ki jo potrebujejo. Tako za sedanje kot vse prihodnje generacije.
Zavedam se, da bo iskanje ustreznih rešitev na vseh omenjenih področjih zahtevalo veliko strpnega dialoga, truda in vztrajnosti. A verjamem, da zmoremo. Še toliko bolj to verjamem, ker smo prav v letošnjem letu praznovali tri pomembne obletnice. 30 let lokalne samouprave in dve desetletji članstva Slovenije v Evropski uniji in v zvezi Nato dokazujejo, da znamo sesti za isto mizo, se odkrito pogovoriti in se dobro odločiti.
Spoštovani,
Slovenija ima prihodnost. Razvijamo se lahko v smeri uspešne, trajnostno naravnavane, inovativne, napredne, povezane, vključujoče, spoštovane in kreativne države. V kolikor bomo voljni izkoristiti vse naše potenciale, nam bo to zagotovo uspelo. Na tem mestu vas vabim k sodelovanju in ustvarjanju za skupno dobro.
Vsem tistim, ki so v času osamosvajanja Slovenije prispevali pomemben del k samostojnosti države, na tem mestu izrekam vso zahvalo. Prav tako smo dolžni zahvalo vsem, ki so v teh desetletjih prispevali k razvoju naše domovine.
Vsem skupaj iskrene čestitke ob dnevu državnosti. Skupaj prešerno praznujmo in bodimo ponosni na dosežene uspehe naše države Slovenije! Srečno, Slovenija!
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Jun 24, 2024