Ljubljana, 31. maj 2024 – V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na pobudo državnega svetnika Andreja Poglajna odvil posvet 4. razvojna os in razvojni izzivi regije. Namen posveta je bil opozoriti, da kraji in območja, ki ležijo ob 4. razvojni osi, tvorijo eno od razvojno najbolj dinamičnih območij v državi. Razvojna os, ki povezuje zgornje in srednje Posočje ter Idrijsko-Cerkljansko z Gorenjsko regijo in preostalimi deli Slovenije, na zahodu pa se navezuje na severno Italijo, zato ne predstavlja le strateške prometnice, pač pa je v pravem pomenu trans-regionalni razvojni pospeševalec. Da gre za razvojni projekt, pri katerem je pospešitev realizacije nujna, se je še dodatno izkazalo v času naravnih nesreč leta 2023, ko je bilo v večini občin ob 4. razvojni osi veliko cestne infrastrukture močno poškodovane.
4. razvojna os je zasnovana v obliki Y (ipsilon), s tem, da prvi krak predstavlja povezavo s Posočja v smeri Cerknega, drugi krak povezavo Cerkno - Idrija preko Keltike, medtem ko tretji - glavni krak - predstavlja povezavo iz Cerknega preko predora v Gorenjo vas in naprej po južnem delu Gorenjske. Na tak način razvojna os preko južnega dela Gorenjske Posočje in Idrijsko-Cerkljansko povezuje s središčem države.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je uvodoma spomnil, da je z namenom izboljšati prometno dostopnost in pretočnost prometa, s tem pa tudi prispevati h gospodarskemu razvoju nekaterih delov Slovenije, država že pred leti projekte 3., 3.a in 4. razvojne osi uvrstila v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023. Kljub dolgoletnim prizadevanjem lokalnega okolja sta Idrijsko-Cerkljansko in Posočje še vedno brez ustrezne prometne povezave z osrednjo Slovenijo in Gorenjsko ter glavnimi prometnimi tokovi, ki potekajo po avtocestnem omrežju, je poudaril in pojasnil, da je posledično ta del Slovenije »v neenakopravnem položaju z drugimi deli Slovenije, saj obstoječe prometne povezave omejujejo razvojni potencial in generirajo razvojne težave. Na tem prometno nedostopnem območju prav tako ni razvite alternativne in bolj trajnostne prometne infrastrukture, kar zmanjšuje povezljivost prebivalcev v evropskem prostoru in konkurenčnost gospodarstva na mednarodnih trgih. Oboje se kaže tako v višjih stroških transporta kot v omejenosti kadrovskega bazena. Poleg tega neučinkovita in slaba prometna povezava pomembno vpliva na stopnjo varnosti udeležencev v prometu«.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Andrej Rajh je pojasnil, da sta Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo in Ministrstvo za infrastrukturo v preteklem obdobju na območju 4. razvojne osi investirala v izgradnjo obvoznic, v rekonstrukcije mostov, križišč, geotehničnih in drugih ukrepov v skupni vrednosti 93,9 milijonov evrov. Trenutno je na območju 4. razvojne osi aktivnih 27 samostojnih projektov s skupno izhodiščno vrednostjo 357,6 milijona evrov, pri čemer največji delež predstavlja novogradnja med Gorenjo vasjo in Cerknim. Projekt novogradenj in obvoznic (obvoznica Tolmin, os Gorenja vas – Cerkno, obvoznica Spodnja Idrija, obvoznica Most na Soči, obvoznica Kalce-CP Logatec, novogradnja ceste Kranj – Škofja Loka) je trenutno v fazi priprave državnega prostorskega načrta, pri čemer bo v letih 2024 in 2025 potekala izdelava strokovnih podlag za državni prostorski načrt (DPN), okoljsko poročilo, študijo variant predinvesticijske zasnove, za nekatere predele bodo morale nove prostorske načrte sprejeti tudi občine. V različnih fazah so tudi rekonstrukcije cest Gorenja vas – Hotavlje, Cerkno – Želin, Želin – Spodnja Idrija, Bača – Dolenja Trebuša, Spodnja Idrija in ceste v industrijski coni v Logatcu. Poteka tudi sanacija zidov, plazov in brežin ter ureditev križišč in kolesarskih površin.
Župani občin ob 4. razvojni osi so opozorili, da je poleg novogradenj treba veliko pozornosti in sredstev nameniti tudi vzdrževanju obstoječih državnih cest in križišč, saj je obdobje trajanja cestne infrastrukture na zahtevnih terenih od 5 do 10 let, po tem času pa so nujna vlaganja v rekonstrukcije in posodobitve. Neustrezna cestna infrastruktura močno vpliva na konkurenčnost gospodarstva, posledično v nekaterih občinah s strani gospodarstva interesa za večja vlaganja ni. V predelih, kjer je industrija v vrhu, pa dejstvo, da infrastruktura ne sledi potrebam gospodarstva, slabša pretočnost prometa, negativno vpliva na stopnjo varnosti udeležencev v prometu in med ljudmi povzroča nejevoljo. Predvsem na zahtevnih terenih (kot je na primer območje Občine Idrija) bi bilo pri načrtovanju prometne infrastrukture nujno več pozornosti nameniti tudi parkiriščem za izločanje tovornih vozil. Župani občin v Posočju so opozorili tudi na nujnost boljše cestne povezave z Italijo, vsi pa so se strinjali, da bi bilo treba več vlagati v posodobitev železniških povezav. Slabši pogoji za gospodarstvo in slaba povezljivost močno vplivata tudi na demografijo, saj se mladi odseljujejo, so še opozorili.
Predstavniki poslanskih skupin so se zavzeli za nadaljevanje aktivnosti na 4. razvojni osi, saj le vlaganja dolgoročno prinašajo razvoj regije. Opozorili so, da se bo podeželje razvijalo in ostalo poseljeno le, če bo zagotovljena dobra primarna infrastruktura, v nasprotnem primeru se bo Slovenija še bolj centralizirala.
Predstavniki gospodarstva so opozorili, da slabe prometne povezave bistveno dvignejo stroške prevozov, kar slabša njihovo konkurenčnost. Prav tako imajo podjetja v teh območjih težave s pridobivanjem visoko kvalificiranih kadrov, že zaposleni pa zaradi dolge poti in zastojev na cestah odhajajo. Predstavnica Hidrie je opozorila tudi na vpliv na okolje, saj k manjšim izpustom najbolj prispevamo s tem, da skrajšamo čas, ki ga prebijamo na cestah. Opozorila je tudi, da bi pri gradnji nove cestne infrastrukture veljalo imeti v mislih, da bo le-ta morala biti prilagojena za elektrifikacijo ne le osebnih temveč tudi tovornih vozil pa tudi, da je umestitev teh krajev v zahodno kohezijsko regijo do gospodarstva krivično.
Državni svetnik Andrej Poglajen je v povzetku razprav med drugim poudaril, da so odlašanja investicij v izgradnjo 4. razvojne osi izredno škodljive za celotno regijo, med razlogi za razvojni zaostanek regije pa je med drugim navedel tudi odsotnost druge ravni lokalne samouprave, pokrajin.
Cilj zaključkov posveta, ki jih bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj nato pa še plenum Državnega sveta, je spodbuditi izgradnjo nove cestne povezave, ki bo izboljšala možnost medsebojne povezave središč nacionalnega, regionalnega ter medobčinskega pomena in s tem pospešila nadaljnji razvoj širšega prostora, v katerega se umešča.
***
Na posvetu so sodelovali predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Andrej Rajh, župan Občine Cerkno Gašper Uršič, župan Občine Idrija Tomaž Vencelj, podžupan Občine Tolmin Oton Bratuž, župan Občine Železniki Marko Gasser, župan Občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež, župan Občine Škofja Loka Tine Radinja, župan Občine Kobarid Marko Matajurc, predstavnik poslanske skupine Slovenska demokratska stranka Danijel Krivec, predstavnik poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati mag. Janez Žakelj, predstavnik poslanske skupine Socialnih demokratov Predrag Baković, predstavnik poslanske skupine Svoboda Uroš Brežan, predstavnica Hidria d.o.o. Tanja Mohorič in generalni direktor SGP Zidgrad Idrija d.o.o. in predsednik Zveze za avto šport Slovenije Rado Raspet.
Posvet je vodil in povezoval državni svetnik in podžupan Občine Idrija Andrej Poglajen.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
May 31, 2024
