Ljubljana, 7. maj 2024 - Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, sekretarka DS dr. Monika Kirbiš Rojs in državna svetnica, vodja Interesne skupine delojemalcev Lidija Jerkič so se sestali s predsednico sindikalne skupine v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESC) Lucie Studnično in izvršnim direktorjem Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije in članom Skupine delavcev v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru Andrejem Zorkom.
V okviru razprave je Lucie Studnična predstavila prednostne naloge sindikalne skupine v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru za obdobje 2023-2025, katerih cilj je prispevati k oblikovanju socialne in trajnostne prihodnosti, temelječe na načelih pravne države, človekovih pravic, enakosti spolov, solidarnosti in raznolikosti. Narava dela Evropskega ekonomsko-socialnega odbora je svetovalna, člani se združujejo v tri skupine: skupino delodajalcev, skupino delavcev in skupino organizacij civilne družbe (kmetje, potrošniki itd.). Ekonomsko-socialni odbor skrbi, da politika in pravo EU upoštevata ekonomske in socialne pogoje, pri čemer si prizadeva doseči konsenz v skupno dobro; z zastopanjem stališč delavcev, delodajalcev in drugih interesnih skupin spodbuja participativno demokracijo v EU in uveljavlja vrednote evropske povezave ter načela participativne demokracije in civilne družbe.
Predstavniki Državnega sveta so predsednici sindikalne skupine predstavili svoj pogled na prihajajoče izzive na področju sociale, gospodarstva, okolja, digitalnega prehoda ter migracij. Izpostavili so tudi s temi izzivi povezano vprašanje socialne kohezije med državami in regijami ter potrebo po močnejših orodjih za obrambo socialne Evrope in demokracije, za obvladovanje podnebnih sprememb in uspešno digitalno preobrazbo, za izboljšanje izobraževanja, enakosti spolov ter zdravja. V povezavi z vprašanjem socialne kohezije so izpostavili tudi aktivno zavzemanje Državnega sveta za regionalizacijo Republike Slovenije, ki je že od leta 2006 predvidena v Ustavi Republike Slovenije, a še vedno ni uresničena. Regionalizacija bi po mnenju Državnega sveta zagotovila hitrejše in učinkovitejše odzivanje na potrebe lokalnega prebivalstva, povezane s socialnimi vprašanji, gospodarstvom, varovanjem okolja itd. ter postavila močne temelje za boljšo socialno kohezijo v smislu zagotavljanja blaginje vsem prebivalcem, zmanjševanja razlik in izogibanja marginalizaciji. Poudarili so, da Državni svet z osredotočanjem na strokovna mnenja državnih svetnic in svetnikov poskuša nevtralizirati vpliv političnih strank in omogočiti večji vpliv posameznim delom družbe. Tako kot Evropski ekonomsko-socialni odbor se tudi Državni svet zaveda velikega pomena participativne demokracije in vključevanja organizacij civilne družbe, zato se trudi civilni družbi zagotoviti neposreden stik z zakonodajno vejo oblasti tako v okviru rednega dela kot tudi z organizacijo številnih posvetov. Na evropski ravni Državni svet pomaga pri reševanju ključnih izzivov z aktivno udeležbo na medparlamentarnih srečanjih, na konferencah parlamentarnih odborov EU za evropske zadeve (COSAC) in preko svojih predstavnikov v drugih organizacijah in delovnih telesih na ravni EU (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola (JPSG)) in podobno.
May 07, 2024
