Ljubljana, 5. april 2024 – V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino in Konzorcija biotehniških šol Slovenije odvil posvet Strategija razvoja biotehniškega izobraževanja in usposabljanja. Namen posveta je bil prispevati k posodobitvi strategije, sprejete leta 2006, saj je po mnenju organizatorjev ustrezna strategija pomembna tako z vidika zagotavljanja kakovostnih kadrov za celotno biotehniko s posebnim poudarkom na zagotavljanju prehranske varnosti prebivalcev Slovenije kot tudi za povečanje privlačnosti poklica, kar bo pripomoglo k večjemu vpisu v programe biotehniških smeri.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je uvodoma spomnil, da v svetu, ki ga pestijo podnebne spremembe, nujnost zelenega prehoda in digitalizacije, postajajo osnovna eksistenčna vprašanja, kot so: Kakšno hrano bomo jedli in od kod bo ta hrana? V kakšnem okolju bomo v prihodnje živeli? vse bolj pomembna, in da odgovore na ta vprašanja pričakujemo s področij biotehnike, ki jih učijo in razvijajo na biotehniških šolah. Iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2021–2027 izhaja, da čeprav se novi srednješolski in višješolski programi razvijajo na podlagi različnih pobud in revizija programov poteka vsakih pet let, se programi slovenskega šolstva na področju kmetijstva na potrebe pridelovalcev in drugih deležnikov vključenih v izobraževalne programe kmetijstva odzivajo prepočasi, kar vpliva na njihovo privlačnost v očeh potencialnih dijakov in študentov na eni strani ter na kakovost kadrov in vključenost najnovejših tehnologij, procesov in trendov v izobraževalne procese na drugi strani.
Predsednik Konzorcija biotehniških šol Slovenije dr. Marijan Pogačnik je predstavil Konzorcij biotehniških šol Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 2004 z namenom skupnega razvoja biotehniškega področja in vključuje 13 slovenskih šol, v katere je v šolskem letu 2023/2024 vpisanih okoli 5.300 dijakov. Na devetih biotehniških šolah se izvajajo tudi višješolski strokovni programi, v katere je v študijskem letu 2023/2024 vpisanih 850 študentov. »Po 20 letih od začetka prenove biotehniških programov smo ponovno pred izzivom pogleda v prihodnost tega izobraževanja. Začeli smo SWOT analizo, s poslanstvom in vizijo. Temu sledi ponovni pregled naših strateških ciljev, ki jih bomo zasledovali v prihodnosti. Prav te strateške cilje bi radi oblikovali z našimi deležniki, ki bi se skupaj z nami zazrli v bližnjo in tudi daljno prihodnost. Tudi za prihodne rodove želimo zeleno in prehransko samooskrbno Slovenijo z ohranjenim podeželjem in zadovoljenimi prebivalci.«
Generalna direktorica direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje mag. Branka Hrast Debeljak je poudarila, da v okviru modernizacije in prenove poklicno strokovnega izobraževanja, ki ga MVI izvaja v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraževanje, načrtujejo tudi prenovo programov z biotehniškega področja, sprejetih leta 2006. »Pri prenovi programov zasledujemo cilj, da mora programska ponudba biotehniških šol privabljati čim širši krog mladih ter jim nuditi možnost izobraževanja po vsej vertikali do višješolske izobrazbe.« Naslovila je tudi upadanje vpisa. Posebej izrazit padec zanimanja učencev za izobraževanje je bil v obdobju upadanja vpisnih generacij na področju kmetijstva in živilstva, z izjemo veterine. Posebej je izpostavila programe Cvetličar, Vrtnar, Hortikulturni tehnik, Pek in Mesar, kjer se je vpis zmanjšal za četrtino. »Žal področje kmetijstva in živilstva, kljub potrebam na trgu dela, med mladimi in njihovimi starši ni prepoznano kot perspektivno. Po mnenju svetovalnih služb se mladi za te programe ne odločajo tudi zaradi družbene klime in javnega mnenja o »statusu« takega poklica, v nekaterih poklicih s tega področja je razlog neugoden delavnik, tovrstni poklici so pogosto prepoznani kot nizko ovrednoteni poklici.«
Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Blaž Germšek je izpostavil, da je v času, ko se Slovenija sooča z izzivi na področju kmetijstva in razvoja podeželja, ključnega pomena, da se osredotočimo na krepitev znanja, inovativnosti ter podjetnosti v tem sektorju, pri čemer ima pomembno vlogo tudi oblikovanje politik in ukrepov, ki bodo omogočili trajnostno rast ter konkurenčnost našega kmetijskega sektorja. »Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena predvsem zaradi njegove večnamenske vloge,« je dejal in poudaril, da če želimo kmetijstvo obdržati v sedanjem obsegu, moramo spodbujati mlade, da ostajajo na domačih kmetijah in nadaljujejo družinsko tradicijo pridelave hrane, saj so ravno mladi pobudniki sprememb. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pomaga izobraževalnim ustanovam z ukrepi, ki se navezujejo na izvedbo načrtovanih izobraževanj, med drugim sofinancira izvajanje praktičnega pouka, ki izvajajo programe javnega izobraževanja s področij kmetijstva, agroživilstva, veterinarstva in gozdarstva. Strategijo izobraževanja je po njegovem mnenju treba posodobiti na način, da bomo lahko zadovoljili potrebe sodobnega sveta in zagotovili, da bodo naši mladi prejeli ustrezno znanje in veščine, potrebne za uspešno delovanje na biotehniškem področju. V ta namen bo v prihodnje nujno vzpostaviti učinkovitejše sodelovanje med različnimi resorji in institucijami za ustvarjanje, prenos in izmenjavo znanja.
V prispevku Jana Steverinka, programskega direktorja Zone College, je bil predstavljen model zelenega izobraževanja na Nizozemskem. Predstavil je mrežo GoenPackt, ki povezuje vladni sektor z izobraževalnim in privatnim oziroma gospodarskim sektorjem. Vsak izmed deležnikov ima na problematiko svoj pogled in s pomočjo ustrezne platforme skupaj najdejo ustrezne odgovore. Na Nizozemskem je izobraževalna politika centralizirana, upravljanje šolstva pa je decentralizirano (kaj se dela, določi vlada, kako se dela, določijo šole same). To šolam omogoča, da se prilagajajo potrebam v regiji. V poklicnem izobraževanju imajo pomembno vlogo tudi delovišča.
DI Hanzi Mikl, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice avstrijske Koroške je predstavil 3-stopenjski sistem kmetijskega izobraževanja (strokovna kmetijska šola, zvezna višja strokovna šola in univerza za agronomijo). V kmetijskih šolah v Avstriji vpis ni upadel, razmerje vpisanih po spolu je izenačeno. Nosilec kmetijskih šol v Avstriji je ministrstvo za kmetijstvo, za delovanje kmetijskih šol in tudi za kmetijstvo na splošno so pristojne posamezne dežele. Močna je tudi povezava med izobraževalnim sistemom in regionalnim gospodarstvom, posledično tudi vsi, ki šolo zaključijo, hitro dobijo službo. Izjemno pomemben je tudi dualni sistem, ki predstavlja 3-letno vajeništvo pri kmetijskem obratu in obvezen obisk poklicne šole. Opravljena triletna poklicna kmetijska šola je za gospodarja na kmetiji pogoj za pridobivanje subvencij in podpor namenjenih kmetijski dejavnosti.
Jelka Čop, Ivana Belašić in Majda Stopar s Centra RS za poklicno izobraževanje so predstavile prenovo biotehniških programov. »V projektu Modernizacija poklicnega izobraževanja želimo na osnovi preteklih izkušenj, mednarodnih študij in slovenskih raziskav posodobiti poklicne standarde in izobraževalne programe, da bodo dijaki in študentje ob zaključku izobraževanja usposobljeni za potrebe, ki jih narekuje trg dela. Ključni poudarki bodo na vključevanju strokovnih novosti, sistematičnem razvijanju ključnih kompetenc, kot so digitalne, zelene, podjetnostne, ipd. ter razvoju didaktičnih modelov, ki bodo omogočali povezovanje teorije in prakse ter povezovanje šol z lokalnim in mednarodnim okoljem ob zagotavljanju ustreznih pogojev za izvajanje programov. To zajema usposabljanja pedagoških delavcev in zagotovitev ustreznih materialnih pogojev za izvajanje posodobljenih izobraževalnih programov.«
Dr. Jože Podgoršek s Konzorcija biotehniških šol Slovenije, Grm Novo mesto, je poudaril pomen praktičnega izobraževanja, ki se pogosto odvija na deloviščih, delavnicah in obratih medpodjetniških izobraževalnih centrov oziroma na šolskih posestvih. V okviru praktičnega pouka se morajo dijaki usposobiti za samostojno opravljanje delovnih nalog, za dosego tega cilja pa morajo spremljati in sodelovati pri vseh opravilih in delovnih procesih in to v tolikih ponovitvah, da so sposobni samostojno opraviti delovni proces od priprave na delo preko delovnega procesa do ureditve delovnega prostora in orodja po končanem delu, pri čemer so pomembni tudi normativi. Za izvedbo praktičnega pouka je nujno zagotavljanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v zadostnem obsegu ter ustrezno dodatno financiranje dejavnosti šolskih posestev.
Sodelujoči so se strinjali, da je za doseganje odličnih rezultatov nujno medsebojno povezovanje inštitucij ter da bodo za doseganje ustreznih rezultatov nujna večja vlaganja tako s strani različnih ministrstev kot s strani gospodarskega sektorja, pri čemer bi bilo financiranje smiselno urediti sistemsko na podlagi vnaprej določenih pravil.
Konzorcij biotehniških šol Slovenije meni, da se je treba sistemsko lotiti reševanja odprtih vprašanj, kot so zagotavljanje zadostne površine kmetijskih in gozdnih zemljišč za delovanje biotehniških šol in financiranja sodobne opreme. Poseben poudarek bo treba dati tudi ustreznemu kadru za izvajanje praktičnega pouka. Opozorili so, da pri izvajanju usposabljanja nastajajo produkti, kjer ja lastna cena proizvoda višja od prodajne cene, zato na teh posestvih in delavnicah ne morejo biti tržno konkurenčni. Biotehniške šole se želijo še bolj specializirati za posamezna področja in povečati izmenjavo med dijaki in študenti. Svoje poslanstvo bodo šole okrepile z deležniki, kot so Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Zveza slovenske podeželske mladine, Zavod RS za varstvo narave, ipd.
V konzorciju predlagajo, da se Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) s sporazumom dogovorita o načinu sofinanciranju šolskih posestev in šolskih delavnic. Prav tako je treba na podlagi Zakona o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva (ZZIRDKG) iz leta 2021 pristopiti k pridobivanju ustreznih zemljišč za izobraževalne ustanove, so opozorili.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino nato pa še plenum Državnega sveta.
***
Predstavitvam, ki so povzete v sporočilu, je sledila okrogla miza, na kateri so nastopili Janez Pirc, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Alenka Marjetič Žnider, vodja oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in zadružništvo pri Zadružni zvezi Slovenije, Martin Žbogar iz Zveze slovenske podeželske mladine, mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, prof. dr. Marina Pintar, dekanija Biotehniške fakultete, izr. prof. dr. Miran Lakota s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor in prof. dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije.
Okroglo mizo je vodila predstavnica Konzorcija biotehniških šol Slovenije mag. Barbara Miklavčič Velikonja.
Posvet je vodil državni svetnik Jožef Školč.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Apr 05, 2024