Ljubljana, 15. marec 2024 - Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na 17. seji seznanila s Strategijo prilaganja Slovenskega čebelarstva na podnebne spremembe za obdobje 2023-2030, ki jo je pripravila Čebelarska zveza Slovenije, podprla vladni Predlog zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS-B) in obravnavala zaključke posveta Slovenska hrana v javnih zavodih.
Čebelarstvo je ena od panog kmetijstva in kmetje se zelo dobro zavedajo pomena prisotnosti čebel. Da kmetijske dejavnosti kot so npr. poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo potekajo v sinergiji potrjujejo podatki, da v Sloveniji množičnega pomora čebel ne beležimo že od leta 2012. Se pa čebelarstvo kot ostale panoge, ki se izvajajo na prostem, sooča z vedno večjimi problemi, ki so posledica podnebnih sprememb. Vedno pogosteje izpade čebelja paša zaradi pozebe, obdobja neugodnega vremena ter suš. To vpliva na moč in odpornost čebeljih družin ter upad pridelave medu, ki je posledica upada medenja. Kako se dolgoročno soočiti z navedenimi izzivi so čebelarji zapisali v strategijo, ki jo je komisija podprla. Državni svet je od nekdaj znal prisluhniti in podpreti prizadevanja Čebelarske zveze Slovenije. Komisija je izpostavila, da je sodelovanje med čebelarji in kmeti ključno za ohranjanje in krepitev zdravega okolja ter trajnostnega kmetovanja, ki omogoča obstoj čebelarske dejavnosti v prihodnosti. Komisija ugotavlja, da se slovenski čebelarji zavedajo pomena prehranske varnosti, saj je prav na njihovo pobudo v slovenskih javnih zavodih zaživel "Tradicionalni slovenski zajtrk". Ta pristop ne le krepi zavest o pomenu medu, ampak tudi splošno poudarja pomembnost lokalno pridelane slovenske hrane, kar komisija stalno izpostavlja pri svojem delu. Tradicionalno slovensko čebelarstvo ima tudi izjemno vlogo pri prepoznavnosti Slovenije.
Komisija je podprla tudi vladni Predlog zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS-B), ki predvideva podaljšanje roka za registracijo agrarnih skupnosti ter roka za neodplačni prenos deleža države na člane agrarnih skupnosti. Komisija je izpostavila, da glavnina težav pri urejanju področja agrarnih skupnosti izvira zaradi razdrobitve lastniških deležev ob vrnitvi premoženja leta 1994 in nepoznavanja pomena skupne lastnine. Meni, da premoženje agrarnih skupnosti pripada njenim članom, ki s tem premoženjem tudi upravljajo ne pa »nenaravnim« članom kot je država in občine zato je smiselno, da te premoženje prenesejo na člane agrarnih skupnosti in se vzpostavi naravno stanje.
Komisija se je seznanila z zaključki posveta Slovenska hrana v javnih zavodih, ki je potekal 12. 2. 2024, in izpostavila, da si je treba prizadevati za višji delež - najmanj 50 % - sveže in kakovostne slovenske hrane v javnih zavodih. Zakonodajo s področja javnega naročanja je treba v nekaterih delih spremeniti na način, da bo poglavitno merilo javnega naročanja kakovost in kratka veriga ter ne zgolj cena. Primeri posameznih občin kažejo, da je to moč realizirati ob sodelovanju ponudnikov in naročnikov, je pa treba izvajalce javnih naročil tudi ustrezno izobraziti. Komisija je izpostavila pomen širših sinergijskih učinkov zagotavljanja javnih sredstev za prehranjevanje v javnih zavodih. Ker je področje javnih naročil prehrane v javnih zavodih izredno široko, terja tvorno medresorsko sodelovanje na nivoju Vlade s ciljem zagotavljanja kakovostne, sveže, lokalno pridelane hrane za najbolj ranljive skupine prebivalstva.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Mar 16, 2024