Ljubljana, 6. marec 2024 - Komisija za državno ureditev je na 16. seji obravnavala Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3E), skrajšani postopek, EPA 1320-IX, Predlog Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev (ZIUETDS), druga obravnava, EPA 1294-IX in Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV-B), druga obravnava, EPA 1319-IX.
Predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3E), skrajšani postopek, EPA 1320-IX je komisija podprla. Predlog zakona je po vsebini zelo podoben Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3C), EPA 1937-VIII, ki je bil sprejet v začetku leta 2022 in nato z interventno zakonodajo še pred začetkom uresničevanja ukinjen. Namen predloga zakona je vzpostaviti regulacijo cen medicinskih pripomočkov in materiala preko sistema referenčnih cen in uvedbo sistema evropsko primerljivih cen, s tem pa bi se preprečilo, da bi se enak material istega proizvajalca v Sloveniji prodajal po višjih cenah kot v drugih primerljivih državah EU in da se cene enakega materiala med slovenskimi bolnišnicami ne bi razlikovale. Po mnenju predlagateljev bi vzpostavitev referenčnih cen privedla do znižanja cen medicinskih pripomočkov in materiala na našem trgu in do izenačitve nabavnih cen v javnih zavodih. Komisija izpostavlja, da je ob predlogu zakona nujno zasledovati skupen cilj, da se področje nabav opreme in medicinskega materiala končno transparentno uredi in da se odpravijo anomalije na tem področju, o katerih že dolga leta vedno znova poročajo mediji. Na področju zdravstva gre za velika finančna sredstva, kar pomeni, da je mogoče veliko privarčevati. Komisija je o noveli opravila razpravo, v kateri je bilo s strani vseh članov komisije slišati poziv k sodelovanju vseh vpletenih pri razreševanju problematike korupcijskih tveganj pri nabavah v zdravstvu ter preplačilih medicinske opreme in materiala. Na podlagi tega izhodišča, da je nujno treba zakonodajo na področju nabav medicinske opreme in materiala popraviti in dopolniti, je bil predlog zakona podprt s strani večine članov komisije, kljub temu, da določene rešitve morda niso popolnoma ustrezne.
Predlog Zakona o izvajanju Uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev (ZIUETDS), druga obravnava, EPA 1294-IX je komisija prav tako podprla, gre za prilagoditev nacionalne zakonodaje določbam Uredbe 2022/2065/EU z namenom, da se omogoči delovanje koordinatorja digitalni storitev. Predlog zakona bo omogočil izvajanje nalog, kot jih ima koordinator digitalnih storitev neposredno po Aktu o digitalnih storitvah, s čemer se zasleduje poglavitni cilj, ustvarjanje varnejšega digitalnega prostora, v katerem bodo zaščitene temeljne pravice vseh uporabnikov digitalnih storitev. Določbe Akta o digitalnih storitvah se nanašajo na različne tipe posredniških platform - na ponudnike dostopa do interneta, spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami, spletne potovalne, nastanitvene platforme… S predlogom zakona se za koordinatorja digitalnih storitev v Republiki Sloveniji predlaga Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Na seji komisije je bilo opozorjeno, da so storitve informacijske družbe in zlasti posredniške storitve postale pomemben del gospodarstva EU in življenja državljanov EU in sprejem Akta o digitalnih storitvah je odraz tega dejstva in bo zahteval še dodatno angažiranje ustrezno izobraženega kadra, ki ga pri nas zelo primanjkuje.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV-B), druga obravnava. EPA 1319-IX je komisija podprla. Predlog zakona je pripravljen z namenom, da zagotovi bolj učinkovito delovanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme. Zato predlog zakona za 2024 določa ožje skupine upravičencev do izposoje računalniške opreme, gre za upravičence do otroškega dodatka, ki so uvrščeni v 1. dohodkovni razred, pri katerih je vsaj 1 otrok vključen v osnovnošolsko izobraževanje in katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 221 evrov na mesec. V primeru, da bi računalniška oprema po tem merilu ostala nerazdeljena, se lahko krog upravičencev razširi na 2. dohodkovni razred. Komisija izraža upanje, da bo tokratna novela omogočila hitro in učinkovito razdeljevanje računalniške opreme ranljivim skupinam prebivalstva in da ne bomo ponovno priča težavam, kot je bilo to v primeru izvajanja ZSDV-A.
Foto in video: Benjamin Beci/DS.
Mar 12, 2024