Ljubljana, 11. marec 2024 – V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Komisije Državnega sveta za državno ureditev, Instituta za korporativne varnostne študije (ICS) in Slovenskega združenja za korporativno varnost odvil posvet Nujnost oblikovanja prožnega nacionalnega okolja za izobraževanje na področju informacijske varnosti. Namen posveta je bil soočiti stališča o izzivih, ki jih prinaša zahtevno varnostno okolje in problem zagotavljanja in izobraževanja kadra na področju informacijske varnosti. Na področju kibernetske varnosti se Slovenija sooča s hudim pomanjkanjem ustreznega kadra pa tudi s pomanjkanjem interesa pri mladih za izobraževane na tem področju. S hitrim razvojem informacijskih tehnologij, med katerimi izstopa umetna inteligenca, so kibernetski napadi vse bolj napredni, kar zahteva odziven in realnim potrebam trga prilagojen izobraževalni sistem.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je uvodoma spomnil, da je preteklo leto novembra na pobudo istih organizatorjev potekal posvet Odpornost in neprekinjenost delovanja ključnih organizacij imperativ moderne družbe, na katerem je bil posebej izpostavljen problem pomanjkanja ustreznih kadrov na specifičnih strokovnih področjih kibernetske varnosti, kar močno vpliva na delovanje kritične infrastrukture. Že takrat so sodelujoči na posvetu opozorili, da bo treba na področju oblikovanja izobraževalnih programov, ki so financirani s strani javnih sredstev, narediti ustrezno spremembo in programe prilagoditi trenutnim in bodočim potrebam zagotavljanja kibernetske varnosti v vseh sektorjih. »Nobenega dvoma ni, da je varnostno okolje vedno bolj zahtevno. Kibernetska tveganja, ki so v porastu, predstavljajo za nemoteno delovanje organizacij in družbe kot celote vedno večji izziv. Temu izzivu bomo kos le, če bomo imeli dovolj ustrezno usposobljenih strokovnjakov,« je poudaril in dodal, da moramo posebno pozornost nameniti prožnosti sistema izobraževanja, da bo omogočeno hitro prilagajanje nenehnim spremembam in zahtevam realnega okolja.
Predsednik sveta ICS dr. Denis Čaleta je poudaril, da bo za zagotavljanje višje dinamike sprememb v izobraževalnem sistemu treba združiti vse razpoložljive strokovne resurse, ki so v Republiki Sloveniji že danes zelo omejeni. »Silosni in parcialni pristopi so postali omejujoči faktor, če želimo zagotoviti, da bo izobraževalni sistem zagotovil dovolj veliko število usposobljenih strokovnjakov s področja kibernetske varnosti. Upamo, da bo današnji posvet nakazal na tiste pomembne stične točke, ki bodo institucijam javnega in zasebnega okolja služile za kažipot nadaljnjih nujnih ukrepov. Le tako bomo v doglednem časovnem obdobju zagotovili dovolj ustrezno usposobljenega kadrovskega potenciala, sposobnega za ustrezno upravljanje kibernetskih tveganj, s katerimi se srečujejo naše organizacije v tem zahtevnem varnostnem okolju. Slovensko združenje za korporativno varnost bo tudi v prihodnje predstavljajo pomembno strokovno varnostno platformo za iskanje ustreznih rešitev na tem zahtevnem področju.«
Državna sekretarka Ministrstva za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić je predstavila delovanje Direktorata za digitalno družbo, v okviru katerega izvajajo ukrepe za razvoj digitalne infrastrukture in digitalne povezljivosti na območju Republike Slovenije, ukrepe za varno uporabo digitalnih tehnologij ter krepijo podporno okolje za področje naprednih digitalnih tehnologij. Poudarila je, da bo za izobraževanje ustreznega števila strokovnjakov nujno oblikovati jasno strategijo in zagotoviti ustrezna finančna sredstva. Za namene pridobivanja virov za analize, raziskave in nove kadre tudi iz kohezijskih sredstev državna sekretarka podpira ustanavljanje konzorcijev strokovnjakov za različna področja, s čimer bi preprečili drobljenje sredstev in povečali učinek. Velik potencial vidi tudi na področju prekvalifikacij.
Vodja Sektorja za dvig odpornosti pri Uradu Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost Marjan Kavčič je poudaril, da je nujno aktivneje vzgajati mlade talente za kibernetsko varnost že v srednjih šolah. V ta namen URSIV načrtuje vzpostavitev mreže srednjih šol, kjer bi mladi talenti lahko dobili znanje s področja kibernetske varnosti. Prvi korak, da bo projekt uspel, je usposobiti učitelje oziroma inštruktorje. Na URSIV si želijo večje usklajenosti študijskih smeri s potrebami trga, ker imajo sami zelo omejene vire, imajo pa ideje, kaj in kako narediti, želijo tesno sodelovanje s tremi ključnimi ministrstvi: Ministrstvom za digitalno preobrazbo, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje. »Varčevati na področju kibernetske, nenazadnje nacionalne varnosti ne smemo,« je bil jasen Kavčič.
Direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar je povedal, da je vsako leto v Sloveniji na novo akreditiranih od 10 do 20 študijskih programov. 2022 sta bila akreditirana dva študijska programa s področja informacijske varnosti, deloma se s to vsebino ukvarja več študijskih programov. Poudaril je, da bo na področju izobraževanja potrebnega več povezovanja med javnim in zasebnim (izobraževalni sistem in gospodarstvo), možnosti za izboljšave je namreč še veliko.
Po mnenju predsednika uprave Telekom Slovenija, d. d. Boštjana Košaka je najpomembnejša sistematičnosti. Kibernetski center Telekoma Slovenija zaposluje več kot 100 ljudi, ki spremljajo nevarnosti z namenom, da jih preprečijo, preden pridejo do slovenskega omrežja, pri čemer uporabljajo tudi umetno inteligenco in nove tehnologije. Bistveni za uspešnost odvračanja kibernetskih napadov so ustrezno usposobljeni strokovnjaki, zato gospodarstvo računa na ustrezno podporo v okviru študijskega programa, predvsem v obliki specializiranih podiplomskih študijev. Pomembno je tudi, da širšo javnost izobrazimo o tem, kakšna so tveganja in kako pomembna je varnost na spletu in tudi na tem področju se pričakuje podpora izobraževalnega sistema od osnovne šole naprej.
Dekanija Fakultete za podjetništvo GEA College mag. Katja Kraškovic je predstavila nove programe, ki so jih na fakulteti uvedli kot odziv na potrebe trga. Za ustrezno prilagajanje programov je tudi po njenem mnenju nujno tesno sodelovanje z gospodarstvom. Med razlogi, ki mlade odvrnejo od odločitve za delo na področju kibernetske varnosti, je navedla veliko odgovornost, mnogo prilagajanja in nujnost nenehnega izobraževanja. Kljub temu, da imamo v strategiji Digitalna Slovenija 2030 zapisano, da je potrebna »visoka raven ozaveščenosti prebivalstva o kibernetski varnosti, kar obsega ozaveščanje prebivalstva z uvedbo tem s področja kibernetske varnosti v kurikulume osnovnih in srednjih šol ter z izvedbo programov ozaveščanja za različne ciljne skupine,« smo na tem področju šibki. Po njenem mnenju potrebujemo analizo stanja, ki bo pokazala, v katerih poklicih so vrzeli, in obelodanila poklice prihodnosti, šele nato bomo vedeli, katere programe je treba pripraviti.
Dekanija Fakultete za računalništvo in informatiko izr. prof. dr. Mojca Ciglarič je povedala, da je interes za študij računalništva in informatike ogromen (na zadnje informativne dneve je prišlo preko 800 dijakov), pri čemer so v lanskem študijskem letu v prvi letnik so vpisali 170 študentov na univerzitetni in 170 študentov na visokošolski smeri, za več vpisnih mest kadrovskih in prostorskih kapacitet nimajo. Poseben izziv v izobraževalnem sistemu predstavlja zadrževanje kadrov, saj so strokovnjaki v gospodarstvu bistveno bolje plačani kot na fakultetah in v javnem sektorju na splošno.
Sodelujoči so se strinjali, da je treba poleg prilagajanja samega izobraževalnega programa na različnih ravneh pozornost nameniti ozaveščanju javnosti o tem, kaj varnost na internetu sploh pomeni, le-to pa mora biti prilagojeno končnim uporabnikom.
Cilj zaključkov posveta, ki jih bo na eni izmed prihodnjih sej obravnavala pristojna Komisija Državnega sveta za državno ureditev nato pa še plenum Državnega sveta, je pomagati strateškim institucijam v državi pri iskanju učinkovitih poti za oblikovanje dinamičnega okolja na področju izobraževanja strokovnjakov s področja informacijske varnosti, strateškemu managementu in strokovni javnosti pa pokazati dobre prakse pri vpeljevanju in izgrajevanju bolj odzivnega in realnim potrebam trga prilagojenega izobraževalnega sistema.
***
Na okrogli mizi so sodelovali državna sekretarka Ministrstva za digitalno preobrazbo dr. Aida Kamišalić Latifić, vodja Sektorja za dvig odpornosti pri Uradu Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost Marjan Kavčič, direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, predsednik uprave Telekom Slovenija, d. d. Boštjan Košak, dekanija Fakultete za podjetništvo GEA College mag. Katja Kraškovic in dekanija Fakultete za računalništvo in informatiko izr. prof. dr. Mojca Ciglarič. Posvet sta vodila državni svetnik Rajko Fajt in predsednik sveta ICS dr. Denis Čaleta.
Avtor posnetka in fotografij je Benjamin Beci/DS.
Mar 11, 2024