Ljubljana, 16. februar 2024 – V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Državnega sveta RS in Društva onkoloških bolnikov Slovenije odvil posvet Nova odkritja in priložnosti uporabe konoplje. Namen posveta je bil osvetliti ključne informacije o napredku uporabe konoplje v farmaciji in medicini ter poudariti njeno uporabnost v industriji, ob tem pa izpostaviti pomen razvoja znanosti, raziskav, inovacij in ustrezne poslovne infrastrukture za prenos znanja v izdelke z visoko dodano vrednostjo, kar bi spodbudilo gospodarstvo in prineslo koristi v zdravstvu, kmetijstvu in industriji.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru izpostavil vsestransko uporabnost konoplje, tako s prehranskega vidika, kot v postopku izdelave papirja, razgradljive plastike, gradbenega materiala, oblačil, obutve in celo denarja, kar lahko predstavlja velik doprinos k varovanju okolja in boju s podnebnimi spremembami. Spomnil je, da številne raziskave dokazujejo pomembnost konoplje pri aplikaciji v medicinske namene. V nadaljevanju je pojasnil, da razprava o konoplji Državnemu svetu ni nova, pri čemer je pristojna komisija v preteklem mandatu opozorila, da je v razpravah o celoviti ureditvi uporabe konoplje za medicinske namene treba strogo ločiti razpravo o navedeni specifični, utemeljeni in kontrolirani uporabi konoplje ter razpravo o uporabi konoplje za t. i. rekreativne namene, ki ima lahko na zdravje ljudi, zlasti mladih, zelo negativen vpliv. »Trenutno veljavna slovenska zakonodaja zajema zgolj področje industrijske konoplje, pridelava konoplje v medicinske namene pa še naprej ostaja prepovedana, kljub legalizirani uporabi v medicinske namene. To pomeni, da je uporaba sintetiziranih in naravnih ekstraktov iz konoplje v medicinske namene dovoljena, vendar je Slovenija v celoti odvisna od uvoza iz tujine,« je poudaril.
Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar je povedala, da se v zadnjih letih na društvo obrača vedno več bolnikov tako med samim zdravljenjem kot po njem in jih prosijo za nasvet glede uporabe pripravkov iz konoplje. »Mnogi med njimi o uporabi pripravkov iz konoplje ne informirajo svojega zdravnika, ker se bojijo njegovega odklonilnega odnosa. S tem je zelo omajano vzajemno zaupanje med bolnikom in zdravnikom, ki je temelj njunega odnosa in pomembno vpliva na zdravljenje same bolezni in njenih simptomov,« je pojasnila in dodala, da številne objave na spletu vplivajo na vedno večjo porabo teh pripravkov, pri čemer je zaupanje neznancu namesto zaupanja zdravniku tvegano.
Sekretarka za zdravstvo v kabinetu predsednika Vlade RS dr. Metka Paragi je spomnila, da so se v koaliciji odločili in dali v program implementacijo rabe konoplje v medicinske namene z namenom ukiniti črni trg in z moderno pravno regulacijo konoplje slovenskim pacientom in drugim uporabnikom omogočiti nabavo in uporabo izdelkov, ki bodo varni, zdravstveno neoporečni, njihova proizvodnja pa pravno regulirana in pod skrbnim nadzorom države. »V to nas pozivajo tudi številna društva kot so to Društvo onkoloških bolnikov, Združenje Europa Donna, mnogi slovenski pediatri in mnogi drugi pacienti in uporabniki, ki so glede konoplje prepoznali, da njena terapevtska vrednost daleč presega zastarelo kriminalno gledanje na konopljo,« je poudarila. Nova zakonodaja mora tudi stimulirati znanstvena raziskovanja s področja konoplje.
Predstojnica Znanstveno-raziskovalnega razreda Inženirske akademije Slovenije prof. dr. Tamara Lah Turnšek je izpostavila, da slovenske državne agencije še vedno prekomerno birokratsko omejujejo vsakršno, še posebej pa medicinko uporabo konoplje in »z vcepljanjem pojmovanja rastline same kot nevarne droge zanikajo razvoj znanosti na področju klinične kanabinologije. S tem bolnike prepuščajo črnemu trgu, katerega nekontrolirani konopljini pripravki lahko resno ogrozijo njihovo zdravje ali celo življenje, kar je etično nesprejemljivo«. Pozvala je podpori biomedicinskim in predkliničnim raziskavam konoplje v Sloveniji ter izobraževanju predvsem medicinskega osebja na tem področju.
Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje iz ministrstva za zdravje Vesna Marinko je spomnila, da je v Republiki Sloveniji že od leta 2014 omogočena uporaba sintetičnih in naravnih kanabinoidov v medicinske namene. Zdravilo predpiše zdravnik na zdravniški recept, pri čemer vedno tehta med koristjo in tveganjem za vsakega posameznega bolnika. Dostop do zdravil s CBD je slovenskim bolnikom omogočen tudi z magistralnimi zdravili, in sicer v obliki kapljic, ki jih pripravijo farmacevti v lekarni, sestavo pa predpiše zdravnik. Uporaba konoplje je dovoljena v zdravilih v skladu z Zakonom o zdravilih in Zakonom o lekarniški dejavnosti ter v skladu s predpisi in smernicami, ki urejajo njeno predpisovanje, celoletna količina uvoženih izdelkov s CBD in THC je 20 kg letno. Stroške za kanabinoide nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Opozorila je, da zdravila s kanabinoidi niso primerna za vse bolnike in da je nekritična promocija konoplje v javnosti lahko zelo škodljiva.
Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Blaž Germšek je spomnil, da pridelavo konoplje v Sloveniji ureja Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. V skladu s pravilnikom se konoplja lahko goji za namen pridelave semena za nadaljnje razmnoževanje, za proizvodnjo hrane in pijač, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken, za krmo živali in za druge industrijske namene, pri čemer vsebnost THC ne sme presegati 0,3 %, sicer se s pridelkom ravna v skladu s predpisi, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami. Od leta 2021 se je po informacijah ministrstva obseg pridelave konoplje prepolovil, na kar vpliva predvsem težavno spravilo pridelka ter dejstvo, da gre za majhen, nišni trg. Večina konoplje se v Sloveniji pridela z namenom pridobivanja olje. »Pridelovalci se bodo morali povezati v verigo, ki bo poskrbela tako za pridelavo kot za predelavo do končnega produkta,« je poudaril.
Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je spomnil, da se je v preteklih 15 letih že večkrat pojavila ideja, da bi se področje legalizacije konoplje, tako medicinske kot industrijske, celostno uredilo, kar je vsakič sprožilo veliko upanja v znanosti, medicini in industriji, a je nato vsakič zmanjkalo volje, da se postopek spelje do konca in da se zakonodaja modernizira. »Verjamem, da je konoplja vsestransko uporabna, kar je dokazala skozi tisočletja, tudi v teh krajih,« je poudaril in dodal, da bi ustrezna regulacija poleg pozitivnega fiskalnega učinka prispevala tudi k napredku in razvoju na področju industrije in medicine.
Udeleženci posveta so se strinjali, da je konoplja vsestransko uporabna rastlina, tako za prehranske kot za industrijske namene. Na področju pridelave in koriščenja konoplje obstajajo številne interdisciplinarne priložnosti za različne industrijske panoge, o čemer pričajo tudi številne na posvetu predstavljene strokovne razprave predstavnikov priznanih slovenskih institucij. Posamezne sorte konoplje so se izkazale za koristne v kmetijstvu in ekologiji (med drugim tudi zaradi neuporabe FFS in zmanjšanja uporabe gnojil, zadrževanja vode in vrhnje plasti zemlje), kar je pomembno za boj proti podnebnim spremembam ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Nadalje so sodelujoči izpostavili, da bi ustrezna legalizacija uporabe konoplje v medicinske namene prispevala k omejevanju črnega trga, h kateremu se bolniki, ki tovrstna zdravila potrebujejo, pogosto zatekajo. Ustrezna regulacija bi imela tudi pozitivne ekonomske oz. fiskalne učinke, kar je razvidno iz primerov dobre prakse v primerljivih državah, kot sta na primer Švica in Nemčija. Slovenija ima kot ena izmed manjših držav članic Evropske unije priložnost, da si utrdi vpliv v enem izmed hitro rastočih svetovnih trgov ter postane ena izmed vodilnih držav na področju konoplje v biomedicini. Trenutna zakonodajna ureditev povzroča številne preglavice tako zdravnikom, pacientom kot tudi znanstvenim raziskovalcem, hkrati pa prohibicija ni uspešna pri omejevanju rabe konoplje v rekreativne namene, zato so prisotni pozvali k modernizaciji zakonodaje, katere cilj mora biti varna in učinkovita uporaba kanabinoidov pri bolnikih.
Zaključke posveta bo na eni izmed prihodnji sej obravnaval plenum Državnega sveta.
***
Uvodne nagovore so izvedli predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar, sekretarka za zdravstvo v kabinetu predsednika Vlade RS dr. Metka Paragi, predstojnica Znanstveno-raziskovalnega razreda Inženirske akademije Slovenije prof. dr. Tamara Lah Turnšek, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Vesna Marinko, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež in državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Blaž Germšek.
S strokovnimi predstavitvami so sodelovali prof. dr. David Neubauer (Univerzitetni klinični center Ljubljana), dr. Maja Ebert Moltara (Onkološki inštitut Ljubljana), prim. dr. Jožica Červek in dr. med. Matej Červek (Društvo onkoloških bolnikov Slovenije), Ada Hočevar Grom (Nacionalni inštitut za javno zdravje), prof. dr. Borut Štrukelj (Fakulteta za farmacijo), prof. dr. Andreja Čerenak (Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije), prof. dr. Robert Dominko (Kemijski inštitut), Peter Homberg (Dentons), Alex Rogers (The Talman Group d.o.o.) in odvetnik Gašper Friškovec.
Posvet sta povezovala državni svetnik prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik in sekretarka za zdravstvo v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Metka Paragi.
Foto: Benjamin Beci/Fixmedia.
Feb 16, 2024