Ljubljana, 11. december 2023 – V dvorani Državnega sveta se je v organizaciji Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino na pobudo državnega svetnika, predstavnika obrtnikov Aleša Pulka odvila javna razprava Pobuda za spremembe Zakona o višjem strokovnem izobraževanju. Cilj razprave je bil najti način za ureditev transnacionalnega izobraževanja za študente in diplomante tujih oziroma mednarodnih višjih strokovnih šol v Republiki Sloveniji ter izenačitev pravic s študenti in diplomanti višjega šolstva v Republiki Sloveniji, oziroma zagotoviti pravno podlago za omogočanje transnacionalnega izobraževanja za višje strokovno izobraževanje, ki po sedanji zakonodaji še ni docela urejeno. Za dokončno ureditev je po mnenju predlagatelja pobude nujno zagotoviti pravno podlago za izvajanje tujih višješolskih strokovnih programov in ureditev statusov obstoječih izvajalcev, omogočiti, da se slovenski državljani izobražujejo po mednarodnih programih, preprečiti diskriminatorno obravnavo študentov, ki se izobražujejo po tujih višješolskih programih, ter omogočiti izvajanje tujih višješolskih strokovnih programov skladno s Kodeksom dobre prakse transnacionalnega izobraževanja.
Pozdravni nagovor je izvedel predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. O pobudi sta nato uvodoma spregovorila državni svetnik Aleš Pulko in državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc.
Z razpravami so sodelovali predsednik Skupnosti višjih strokovni šol Slovenije Egon Pipan, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar, predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije iz Službe za razvoj kadrov in izobraževanje Andreja Sever, podpredsednik Skupnosti višjih strokovni šol Slovenije in vodja delovne skupine za internacionalizacijo višje strokovnega izobraževanja Žan Dapčevič, predsednik Sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu in Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje dr. Boris Dular, vodja ENIC-NARIC centra Mateja Robič, predstavnik Centra za poklicno izobraževanje Slovenije, Raziskave in evalvacijske študije, vajeništvo, razvojni in mednarodni projekti Darko Mali, direktor Šolskega centra Novo Mesto dr. Matej Fojan, predsednica Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar in predstavnica diplomantov mednarodne višje strokovne šole Špela Ekselenski. Razpravo sta povezovala predsednik Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Branimir Štrukelj in državni svetnik Aleš Pulko.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru izpostavil, da bo potreba po prekvalifikacijah in dokvalifikacijah v prihodnje, tako zaradi demografskih sprememb, kot zaradi hitrega razvoja novih tehnologij in posledično spremenjenih potreb na trgu dela, še večja. Spomnil je, da gospodarstvo že vrsto let opozarja, da potrebuje raznolike in različne profile kadrov, kar pomeni, da potrebuje tudi raznovrstne in predvsem fleksibilne študijske programe. »Gospodarstvo potrebuje talente, tako domače, kot tudi tuje. Zahteve postajajo tudi vse bolj interdisciplinarne. Tem zahtevam bo treba slediti tudi z izobraževalnim sistemom, če želimo zagotoviti učinkovito gospodarstvo in družbo nasploh,« je poudaril. »Ustrezno usposobljeni kadri, ki jih na vedno več področjih primanjkuje - posamezniki, s katerimi bo moč ustvarjati visoko dodano vrednost, so ne le gonilo razvoja, ampak tudi edini garant, da bo država lahko na dolgi rok zadostna sredstva vlagala v socialno in solidarno politiko,« je dejal in izrazil zadovoljstvo, da se na pobudo državnega svetnika, predstavnika obrti, v širokem strokovnem krogu opravi temeljita razprava, v kateri se naslovi rešitve, ki jih imamo, ter pretehta, kaj je pri njih dobrega in kaj bi bilo mogoče še izboljšati.
Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Jasna Rojc je poudarila, da mora biti internacionalizacija višjega strokovnega izobraževanja v skladu z vzpostavljenimi standardi in kakovosti izobraževanja. Ministrstvo meni, da je transnacionalno izobraževanje nujno razvijati na način, ki ščiti jezik in nacionalne interese, s tem pa tudi interese gospodarstva, saj v kolikor ne bodo vzpostavljene vse potrebne varovalke lahko pride do tega, da se bo z javnimi sredstvi izobraževala delovna sila, ki se bo nato zaposlila v tujini.
Predsednik Skupnosti višjih strokovni šol Slovenije Egon Pipan je dejal, da se v skupnosti strinjajo, da se vzpostavi register transnacionalnih programov, v katerem bo določeno tudi, kako naj se programi izvajajo. Poudaril je, da morajo vsi tuji programi izpolnjevati vse zahteve, ki jih morajo izpolnjevati višješolski programi v Sloveniji, in da je treba področje zakonsko ustrezno urediti.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je spomnil, da je med ključnimi nalogami OZS poleg zastopanja, informiranja in svetovanja tudi izobraževanje. Gospodarstvo si želi tudi več usposabljanja v realnem delovnem okolju, saj je usposobljen kader ključen za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je poudaril.
Predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije iz Službe za razvoj kadrov in izobraževanje Andreja Sever je izpostavila, da je članstvo GZS zelo naklonjeno višjemu strokovnemu izobraževanju z vključevanjem mentorstva, tudi zato, ker so diplomanti teh šol zaposljivi. V ta namen podpirajo povezovanje izobraževalnih institucij v Sloveniji in tujini, ustvarjanje novih programov in izmenjavo študentov, pri pripravi zakonodajne podlage pa je treba pretehtati pozitivne in negativne vidike ter vključiti vse deležnike.
Predsednica Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar je spomnila, da so določene prakse že v veljavi, čeprav niso ustrezno zakonsko urejene. V ŠOS-u podpirajo odpiranje celotnega zakona o višjem strokovnem izobraževanju in ureditev vseh odprtih vprašanj višjega strokovnega izobraževanja na način, da bodo pravice študentov primerljive s pravicami urejenimi z Zakonom v visokem šolstvu.
Sodelujoči so se strinjali, da je pobuda za razpravo dobrodošla ter da morajo biti predlagane rešitve za izvajanje mednarodnih programov tudi za višješolsko izobraževanje čim bolj vključujoče in sistemsko sprejemljive, da morajo zadostiti vzpostavljenim standardom znanja in kakovosti na področju izobraževanja ter hkrati omogočiti potrebno fleksibilnost, pri čemer je treba vso pozornost nameniti tudi zaščiti jezika in nacionalnega interesa. Določiti je treba tudi kdo in na kak način bo nove programe financiral. Tudi sicer je višje strokovno izobraževanje v Sloveniji šibko financirano, čemur bo treba tudi po prepričanju predsednika Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino Branimirja Štruklja v prihodnje nameniti več pozornosti.
Zaključke razprave bo na eni izmed prihodnji sej obravnavala pristojna Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino nato pa predvidoma še plenum Državnega sveta.
Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia.
Dec 11, 2023