DRŽAVNI SVET NA 13. REDNI SEJI PODPRL DVA PREDLOGA ZAKONOV, RAZPRAVLJAL O RAZVOJNI MOČI KOROŠKE REGIJE IN POSLAL ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH V USTAVNO PRESOJO
Ljubljana, 24. januar 2024 – Državni svetniki so na 13. redni seji med drugim obravnavali Dopolnjen predlog zakona o spremembah Zakona o volitvah v državni zbor, Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o delovnih razmerjih ter Pobudo glede načrtovanja in izvajanja razvojnih ukrepov, ki krepijo razvojno moč Koroške razvojne regije.
Državni svet je obravnaval in podprl Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-E), skrajšani postopek, EPA 1210-IX, ki ga je v prvotni različici v proceduro vložila skupina poslank in poslancev koalicije s prvopodpisano Terezo Novak. Dopolnjen predlog zakona, ki se je s potrditvijo amandmajev na matičnem odboru 17. januarja 2024 približal vsebini zakonodajne iniciative, ki jo je v zakonodajni postopek vložil Državni svet (sprejel jo je na 12. redni seji 6. decembra 2023), odpravlja omejitve pri izvrševanju tako aktivne kot pasivne volilne pravice oseb z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi ter ustrezno opredeljuje pravico do pomočnika osebi, ki bo na volišču potrebovala pomoč. Predlog zakona, ki je bil na matičnem odboru sprejet z ustavno večino, je plod naporov in konstruktivnega sodelovanja med Državnim svetom in Državnim zborom, vsemi poslankami in poslanci, svetnicami in svetniki, organizacijami civilne družbe ter strokovnimi službami Državnega sveta in Državnega zbora, s ciljem, da se odpravi dolgoletno diskriminacijo in se vsem invalidom omogoči enakopravno možnost uveljavljanja volilne pravice, s tem pa tudi spoštovanje njihovega dostojanstva.
Državni svetniki so obravnavali Dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-2A), ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina več kot 5.000 volivk in volivcev. Predlog zakona je v njegovi osnovni različici predvideval izenačitev dovoljenih mejnih vrednosti emisij snovi v zrak za naprave za sosežig odpadkov in za sežigalnice odpadkov. S tem je želel predlagatelj zakona na sistemski ravni zagotoviti enako obravnavo sosežiga in sežiga odpadkov v industrijskih pečeh in s tem enako raven zaščite okolja in zdravja ljudi, ki živijo v bližini naprav za sosežig odpadkov, s tistimi, ki živijo v bližini sežigalnic odpadkov. Dopolnjen predlog zakona po novem v 1. členu določa, da morajo biti mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig vsaj tako strogo določene, kot so določene v zaključkih o BAT za naprave za sežig odpadkov, razen kadar zaključki BAT za naprave za sosežig odpadkov določajo strožje mejne vrednosti emisij. Mejne vrednosti emisij bo določila Vlada s podzakonskim aktom. S tem se ohranja prvotni namen predlagatelja zakona, da se mejne vrednosti emisij za naprave za sosežig poostrijo tako, da bodo na enako strogi ravni, kot so za sosežigalnice. Predlog zakona je v osnovni različici predvideval tudi uvedbo okoljske dajatve za sosežig, a je bilo slednje na podlagi sprejetih amandmajev k predlogu zakona na seji matičnega delovnega telesa Državnega zbora črtano. Predlog zakona vsebuje tudi rešitve za izboljšanje obratovalnega monitoringa škodljivih emisij z namenom boljšega nadzora nad izpusti oz. delovanjem tehnoloških procesov pri povzročiteljih obremenitve ter strožje kazni za kršitve pri zagotavljanju obratovalnega monitoringa. V svojem mnenju je Državni svet sledil skupnemu mnenju pristojne Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, zainteresirane Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter zainteresirane Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ki so predlog zakona obravnavale na skupni seji 8. 1. 2024, in predlog zakona podprl.
Na predlog Interesne skupine delodajalcev so državni svetniki obravnavali in z 21 glasovi ZA in 2 glasovi PROTI podprli zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1D v celoti in še posebej 39. člena ZDR-1D, ter petega odstavka 49. člena; 65.a člena; 67.a člena; petega odstavka 68. člena; tretjega, četrtega in petega odstavka 113. člena; 167.a člena in četrtega odstavka 182. člena Zakona o delovnih razmerjih. Iz pojasnila zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti izhaja, da so določbe izpodbijane tako zaradi postopka, po katerem je bil sprejet ZDR-1D (nujni postopek), kot tudi zaradi vsebine, ki po mnenju predlagatelja predstavlja kršitev načela demokratičnosti iz 1. člena Ustave, kršitev načel pravne države iz 2. člena Ustave, kršitev načela enakopravnosti iz 14. člena Ustave, kršitev pravice iz 22. člena Ustave; kršitev pravice iz 38. člena Ustave; kršitev pravil zakonodajnega postopka iz 89. člena Ustave in kršitev pravil o uveljavitvi zakona iz 154. člena Ustave. Gre za določbe, ki urejajo spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe zaradi izboljšanja zaposlitve oziroma pogojev dela; krajši delovni čas zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; krajši delovni čas žrtev nasilja v družini; sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; zadržanje učinkovanja odpovedi predstavniku delavcev; oskrbovalski dopust; ter odsotnost z dela zaradi oskrbovalskega dopusta zaradi potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov družinskega člana. Državni svet je sicer na ZDR-1D izglasoval odložilni veto, o katerem je Državni zbor Republike Slovenije odločal na svoji 52. izredni seji, 7. novembra 2023, ter po ponovnem odločanju ZDR-1D še enkrat sprejel, Ustavnemu sodišču predlaga, da zahtevo obravnava prednostno.
Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:
• pobudo državnih svetnikov Marka Lotriča in Bojana Borovnika glede načrtovanja in izvajanja razvojnih ukrepov, ki krepijo razvojno moč Koroške regije. Pobuda, ki je rezultat obiska Koroške razvojne regije s strani delegacije Državnega sveta 21. novembra 2023, tekom katerega je potekalo srečanje z županjo in župani občin Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec, Črna na Koroškem, Mežica in Mislinja ter predstavniki gospodarstva, se med drugim nanaša na tretjo razvojno os, vzpostavljanje hitrih širokopasovnih omrežij, intervencijska dela za odpravo posledic poplav in plazov in prenovo sistema nujne medicinske pomoči. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado RS, podprli;
• vprašanje državnega svetnika Leopolda Pogačarja glede poteka postopka za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja za širitev odlagališča nenevarnih odpadkov Mala Mežakla – III. faza. Državni svetniki so vprašanje, naslovljeno na Ministrstvo za naravne vire in prostor, podprli;
• vprašanje državnega svetnika Danijela Kastelica glede obdobja, za katerega se prizna oprostitev plačila letne dajatve za vozila za prevoz invalidov za osebe s trajno invalidnostjo, telesno okvaro ali prizadetostjo. Državni svetniki so vprašanje, naslovljeno na Ministrstvo za infrastrukturo, podprli;
• pobudo državnega svetnika Petra Dermola za dopolnitev 18. člena Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Državni svetniki so vprašanje, naslovljeno na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, podprli;
• pobudo državnega svetnika Petra Dermola za zvišanje subvencije in ponovno možnost pridobitve kredita za energetske sanacije večstanovanjskih stavb. Državni svetniki so pobudo, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije, podprli;
• vprašanja državnega svetnika Danijela Kastelica glede akontacije sredstev za izplačilo regresa za letni dopust in cene ure storitve osebne asistence in kritja stroškov izvajalcem osebne asistence. Državni svetniki so vprašanja, naslovljena na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podprli;
• pobudo državnega svetnika Branka Tomažiča za dopolnitev osnovno in srednješolskih učnih načrtov s spoznavanjem uspešnih novodobnih osebnosti iz slovenskega gospodarstva. Državni svetniki so vprašanje, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije in Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje, podprli.
Državni svetniki so obravnavali še Predlog Sklepa k Zaključkom posveta Odpornost in neprekinjenost delovanja ključnih organizacij imperativ moderne družbe in se seznanili z delom Statističnega sveta Republike Slovenije v letu 2023.
Foto: Benjamin Beci/Fixmedia.
Jan 24, 2024