KOMISIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNI RAZVOJ JE PODPRLA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU PROSTORA
Ljubljana, 15. januar 2024 - Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 21. seji obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora, Poslovno politiko Javnega sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško ter tudi Predlog Poročila o delu Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za leto 2023.
S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora se ustrezneje določa pripravljavce regionalnih prostorskih planov ter omogoča nadaljevanje in sprejetje regionalnih prostorskih načrtov, ki so se začeli še na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt). Veljavna ureditev pripravljavca regionalnega prostorskega plana se spreminja na način, da se jasno določa, da je njen pripravljavec regionalna razvojna agencija ali druga razvojna institucija, vključena v regijsko razvojno mrežo v razvojni regiji. Komisija je podprla predlog zakona, ob tem pa opozorila na dosedanje spremembe zakonodajnega okvira prostorskega urejanja in gradnje, ki kažejo, da se postopki v praksi v nasprotju s pričakovanji podaljšujejo in postajajo vedno bolj kompleksni. Ker bodo morale imeti regionalne razvojne agencije za potrebe priprave regionalnega prostorskega plana najmanj enega zaposlenega strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja, je komisija opozorila na pomanjkanje tovrstnih strokovnjakov. Občine se pri izvajanju svojih obveznosti na področju prostorskega načrtovanja namreč že dolgo soočajo s kadrovskimi izzivi, zato obstaja bojazen, da bodo imele v prihodnje še večje težave pri zaposlovanju strokovnjakov s področja prostorskega načrtovanja. Prav tako je komisija opozorila, da morajo občine v skladu z ZUre-P3 zagotoviti sredstva za financiranje 40 % stroškov priprave regionalnih prostorskih planov, kar pomeni dodatne finančne obremenitve občinskih proračunov, saj država ni predvidela dodatnega finančnega vira za pokritje teh stroškov. V zvezi s predvideno rešitvijo, da postanejo regionalne razvojne agencije pripravljavke regionalnih razvojnih planov, se je komisiji postavilo tudi vprašanje omejevanja drugih organizacij iz zasebnega sektorja, ki imajo potencial za izvajanje nalog s področja prostorskega planiranja in bi zato lahko v sodelovanju z regionalnimi razvojnimi agencijami zagotovile učinkovitejšo pripravo in hitrejši sprejem regionalnih prostorskih planov. Na izpostavljene dileme in opozorila komisije so predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor podali ustrezna pojasnila.
Komisija se je seznanila tudi s Poslovno politiko Sklada NEK, ki sta jo predstavila predstavnika Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Sklada NEK. Komisija je podprla Poslovno politiko Sklada NEK, ob tem pa se spraševala, kje so razlogi za odločitev Vlade, da Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvu za finance naloži pripravo primerjalne analize učinkovitosti poslovanja Sklada NEK kot javnega sklada in kot proračunskega sklada. Komisija je bila seznanjena, da imata navedeni ministrstvi drugačne poglede na organizacijsko obliko poslovanja Sklada NEK, z analizo pa se bo pokazalo, katera organizacijska oblika delovanja Sklada NEK je učinkovitejša.
Komisija je sprejela tudi Poročilo o delu Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za leto 2023.
Foto in video: Jan Marin.
Jan 16, 2024