Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič se je na povabilo članov slovenske delegacije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, in sicer državnega svetnika Jožeta Smoleta, ki zastopa skupino delodajalcev, Jakoba Krištofa Počivavška, ki zastopa skupino delojemalcev, in Branka Ravnika, ki zastopa skupino organizacij civilne družbe, udeležil okrogle mize na temo implementacije evropskega semestra – Pogledi organizirane civilne družbe. Zbrane je tudi nagovoril.
V nagovoru je poudaril, da se tematike, ki terjajo širok družbeni konsenz, morajo reševati s kulturo dialoga in so zato posvetovanja z nacionalnimi ekonomsko-socialnimi sveti, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, katerih namen je oceniti učinkovitost ukrepov za reforme in naložbe ter iskati možnosti za boljše usmerjanje, izvajanje ter spremljanje teh ukrepov, korak v pravo smer.
»Vprašanja, ki se dotikajo vzdržnosti javnega dolga ob sočasnem spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti v vseh državah članicah, se dotikajo vsakega posameznika. Vsak izmed nas na tak ali drugačen način prispeva v proračun Evropske unije, hkrati so evropska sredstva ključna razvojna sredstva – zato je še kako pomembno, da je njihova raba smotrna in racionalna,« je izpostavil in pojasnil, da so po njegovem mnenju za učinkovito koriščenje sredstev iz proračuna EU, poleg uveljavitve načrtovanih in z Evropsko komisijo usklajenih reform (zdravstvene, dolgotrajne oskrbe, pokojninske, plačne in nekaterih drugih), ki se žal izvajajo z zamudo, na kar opozarja tudi člani EESO, in učinkovitega ekonomsko-socialnega dialoga, ključne tudi pravočasne in skladne informacije o napredku nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, vključno z informacijami o vmesnih upravičencih in končnih prejemnikih, zmanjšanje birokracije in usmerjena pomoč za mala in srednja podjetja ter učinkoviti mehanizmi spremljanja in ocenjevanja vzdržnosti in učinkov mehanizma za okrevanje in odpornost.
Dodal je, da je za napredek na področju koriščenja evropskih sredstev pomemben tudi dober pretok informacij med vladnimi resorji. »Prav tako bi veljalo razmisliti o spremembi zakonodaje (na primer o umeščanju v prostor), ki ovira izvedbo večjih infrastrukturnih projektov. Pogosto je ovira za izvedbo tudi zapletenost postopkov, ki izvira zlasti iz naše domače zakonodaje ter ovire, ki si jih ustvarjamo sami. Potrebno je izboljšanje upravne zmogljivosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, tudi na področju krepitve kadrov. Zagotovo bi k uspešnejšemu črpanju evropskih sredstev pripomogli tudi natančni letni ali večletni načrti razpisovanja sredstev – tako bi se lahko prijavitelji pravočasno in bolje pripravili,« je sklenil.
V razpravi o reformah je izpostavil, da nam morajo biti reforme za cilj, s potjo do tja pa se moramo ukvarjati vsi, zato je vključevanje vseh partnerjev izredno pomembno. Vprašal se je, zakaj že leto dni stojimo na pokojninski reformi, glede katere se praktično nič ne dogaja, na koncu bomo pa v časovni stiski, kar odpira možnosti za časovno izsiljevanje. V povezavi z zakonom o dolgotrajni oskrbi je spomnil, da se je sprejela mimo socialnega dialoga, celoten oris finančnih sredstev za tako pomembno reformo pa je bil predstavljen na polovici strani, kar je nesprejemljivo. Opozoril je tudi na zavajajoče podatke, ko govorimo o odstotkih, saj pravzaprav govorimo o odstotnih točkah, kar pomeni, da če samostojne podjetnike obremenimo z dvema odstotkoma, to pravzaprav pomeni, da bodo plačali 50 odstotkov več plačila davka, kot do sedaj, ko so t.i. normiranci plačevali štiri odstotke davka. Spomnil je tudi, da mora Slovenija speljati vse reforme do konca leta 2026, sicer bomo ostali brez sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
Foto: Anamarija Špelič/DS.
Jan 12, 2024