Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič se je udeležil strokovnega posveta Gospodarski krog »V pričakovanju davčne reforme«.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič se je udeležil strokovnega posveta Gospodarski krog »V pričakovanju davčne reforme«.
Posveta, ki so ga organizirala gospodarska in kmetijska združenja ter organizacije (Advantage Austria Ljubljana, AmCham Slovenija, Britansko - slovenska gospodarska zbornica, Gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje, Slovensko-nemška gospodarska zbornica, Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, Skupina podjetij z notranjim lastništvom, Trgovinska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Združenje bank Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Združenje Manager) so se udeležili tudi sekretarka DS mag. Monika Kirbiš Rojs in državni svetniki Bojan Borovnik, Mitja Gorenšček, Oskar Komac, Saška Kiara Kumer, Andrej Poglajen, Aleš Pulko, Jože Smole, Marko Staroveški, dr. Matjaž Štolfa, Branko Tomažič in mag. Elena Zavadlav Ušaj.
Tema posveta je bila pričakovana davčna reforma. Uvodni nagovor je izvedla generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, uvodno predavanje pa Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj. Sledila je okrogla miza, na kateri so sodelovali ekonomista Tjaša Redek in Mojmir Mrak, Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete, predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun ter davčni strokovnjak Ivan Simič.
Predsednik Državnega sveta, ki je tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je v povzetku opozoril, da so gospodarska in kmetijska združenja in organizacije tako pomemben partner oziroma deležnik v socialnem dialogu, da se odločitve, ki vplivajo na njihove delovanje, kar davčna reforma vsekakor je, brez njih ne bi smele sprejemati. »Pri reformah, ki zadevajo družbo kot celoto, morajo biti vse karte položene na mizo, pogovori iskreni in dogovori zavezujoči,« je bil jasen. Opozoril je, da mora biti davčni sistem pregleden, enostaven, razumljiv in predvidljiv za ljudi in poslovne subjekte ter da je treba davčne reforme izvajati redko in premišljeno. Cilj davčne reforme bi moral biti razbremenitev slovenskega gospodarstva in ustvarjanje pogojev za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih, ugodna davčna politika spodbuja tudi tuje investicije in gospodarsko rast. Pri oblikovanju davčne reforme je treba pozornost nameniti tudi demografskim izzivom, usmeriti se je treba v preprečevanje odliva izobraženih kadrov v tujino in privabljanje tujih usposobljenih kadrov. Prekomerno zviševanje davščin in prispevkov povečuje sivo ekonomijo, s čimer se prilivi v proračun in blagajne socialnih sistemov manjšajo. Ob koncu je pozval vlado, da si, v kolikor se bo lotevala davčne zakonodaje, vzame zgled po ali Hrvaški, kjer so gospodarstvo z davčno reformo razbremenili, ljudem pa zagotovili višje neto plače.
Foto: Benjamin Beci/Fixmedia.
Jan 10, 2024